Izgradnja lastnega doma je za marsikoga ena izmed največjih želja. Pred nakupom oziroma izgradnjo le-tega se je dobro pozanimati, katere možnosti so vam dejansko na voljo. Dandanes se lahko, glede na lastne potrebe in druge dejavnike, odločate med klasično in montažno gradnjo. Slednja je vse bolj popularna, predvsem zaradi večjega zavedanja ljudi o pomenu trajnostnih načel bivanja in želje po omejevanju onesnaževanja okolja ter dejstva, da ljudje nimajo časa in želje hiše graditi dolgo. Za vas smo pripravili kratko primerjavo med obema načinoma gradnje.
Kakšna je razlika med montažno in zidano hišo?
Glavna razlika med montažno in zidano hišo je v načinu gradnje. Pri montažni hiši so večji deli konstrukcije izdelani vnaprej v proizvodnji in nato sestavljeni na lokaciji, medtem ko zidana oziroma klasično grajena hiša nastaja postopoma na gradbišču z zidaki, malto in betonskimi elementi. Zaradi tega se razlikujeta tudi v času gradnje, sestavi in debelini sten, energetski učinkovitosti, izkoristku prostora ter poteku in organizaciji gradnje.
Montažna gradnja je primerna za vse, ki želijo živeti v trajnostno grajeni hiši, si želijo hitre in čiste gradnje ter prijetnega in zdravega bivanjskega okolja, vendar pa sami nimajo želje biti vključeni v organizacijsko izvedbene faze gradnje. Gradnja montažne hiše poteka veliko hitreje kot pri klasični gradnji, saj je namreč hiša na ključ predvidoma dokončana v petih mesecih, s hitro gradnjo, organiziranim vodenjem gradbišča in celovito garancijo pa je zagotovo prihranjen čas in kakšen siv las. Ob že navedenih prednostih vam lesena konstrukcija montažne hiše, zagotavlja tudi visoko požarno in protipotresno varnost, hiša pa zaradi uporabe lesa zagotavlja tudi boljše pogoje bivanja.
Klasična gradnja pri nas še zmeraj prevladuje. Zajema gradnjo z zidaki, malto in betonskimi vložki. Klasična gradnja poteka po ustaljenem vrstnem redu, saj je med posameznimi gradbenimi fazami potreben določen čas, zato je taka gradnja postopna in traja dalj časa kot montažna gradnja. Zgradba raste od temeljev navzgor po posameznih fazah. Tako gradnjo imenujemo poenostavljeno tudi »mokra gradnja«. Če je za montažno gradnjo značilno, da se v večini izvede na ključ, je tega pri klasični gradnji manj in lastniki v lastni režiji s podizvajalci dokončujejo projekt.
| Cena | Ker gradnja poteka dlje časa, jo lahko lažje prilagodimo finančnim zmožnostim in financiramo postopoma. | Financiranje je prav tako postopno, vendar zaradi hitrejše gradnje bolj zgoščeno. Prednost je večja transparentnost investicije, saj so dogovorjeni stroški gradnje znani ob podpisu pogodbe. |
| Čas gradnje | Do vselitve praviloma traja 1–2 leti, tudi zaradi potrebnega sušenja materialov. | Čas gradnje je odvisen od zahtevnosti objekta, vrste izvedbe in izbranih materialov ter se okvirno giblje od dveh do petih mesecev. |
| Debelina sten | Masivne in težke stene akumulirajo toploto, zato se stene in prostori počasneje segrevajo in ohlajajo. | Tanjše stene in lažja konstrukcija pomenijo manjšo toplotno akumulativnost, zato se hiša pozimi hitreje ogreje in poleti lažje ohladi. |
| Izolacija | Za primerljivo vrednost toplotne prehodnosti je treba dodati več fasadne izolacije, posledično pa je konstrukcija debelejša. | Toplotna izolacija je vgrajena že v ravnini nosilne lesene konstrukcije med pokončniki, kar zagotavlja zelo dobre izolacijske lastnosti. |
| Dizajn hiše | Prilagoditev lastnim potrebam med samo gradnjo je nekoliko lažja, saj počasnejša gradnja omogoča lažje vključevanje sprememb in dodatnih želja. | Predlagane rešitve je mogoče spreminjati in prilagajati željam in potrebam posameznika ter lokacijskim pogojem parcele. Hišo lahko v času načrtovanja v celoti individualiziramo. |
| Izkoristek prostora | Zaradi debelejših sten je pri enaki zunanji površini na voljo manj stanovanjskega prostora. | Omogoča boljši izkoristek prostora – pri enaki zunanji površini okoli 10 % več stanovanjskega prostora. |
| Kakovost | Še vedno obstaja prepričanje, da bo klasična hiša lažje kljubovala številnim vremenskim razmeram., vendar dolga življenjska doba ni značilna le za klasično gradnjo. | Kakovostno zgrajena montažna hiša ima dolgo življenjsko dobo, pomembni prednosti pa sta tudi visoka požarna in potresna varnost. |
| Sanacija | Večje sanacije so precej zahtevnejše kot pri montažni gradnji. | Večje sanacije so preprostejše in hitrejše, saj lahko dele sten, obloge in izolacijo menjamo precej hitro in enostavno. |
| Kakovost bivanja | Za klasično oziroma »mokro gradnjo« je značilna uporaba vlažnih materialov, ki do neke mere izhlapijo, nekaj vlage pa ostane. | Osnovni konstrukcijski element je les, hiše pa so narejene iz naravnih, zračnih materialov. |
| Trajnost | Celotna gradnja poteka na lokaciji, uporabljene materiale pa je težje reciklirati ali ponovno uporabiti. Dolgotrajna gradnja pomeni tudi večji poseg v okolje. | Uporabljajo se naravni materiali, ki jih je mogoče po gradnji ustrezno reciklirati. Na terenu je manj dela in odpadkov, postopki izdelave pa manj obremenjujejo okolje. |
V nadaljevanju podrobneje predstavljamo vseh deset razlik med montažno in zidano oziroma klasično grajeno hišo.
1. Cena
Klasična gradnja poteka postopoma, celoten proces pa lahko vmes tudi ustavimo. Ker gradnja poteka daljše obdobje, jo lahko lažje prilagodimo svojim finančnim zmožnostim in proces financiramo postopoma.
Financiranje montažne hiše je prav tako postopno, vendar zaradi same hitrosti gradnje hitrejše kot pri klasični gradnji. Celotnega zneska investicije vam prav tako ni potrebno zagotoviti vnaprej, upoštevati pa morate, da je proces gradnje in dokončanja hiše precej hiter. Montažna hiša na ključ je zgrajena predvidoma že v petih mesecih. Velika prednost montažne gradnje je tudi transparentnost investicije, cena se tekom gradnje ne spreminja.
V fazi podpisa pogodbe ste tako seznanjeni s končno ceno, stroški gradnje so znani vnaprej in so fiksni. To pomeni, da vas dodatni nenačrtovani stroški po začetku gradnje ne morejo presenetiti. Med gradnjo lahko projekt seveda prilagajate z izborom materialov in opreme glede na svoje dodatne želje, kar se bo odrazilo tudi v končni ceni.
Zelo pomembno pa je, da že pri primerjavi ponudb preverite, ali končna cena poleg stroškov gradnje vključuje tudi temelje, pripravo zemljišča, priključke, prevoz, montažo, dokumentacijo in zaključna dela. Tekom gradnje lahko le-to seveda prilagajate z izborom materialov in opreme svojim dodatnim željam, kar se bo poznalo tudi pri ceni.
Se odločate za gradnjo hiše in vas zanima kako varno rešiti financiranje? Se odločate za hipotekarni kredit? Prenesite izjemno uporabno e-knjigo, v kateri boste zvedeli na kaj morate paziti pri najemu hipotekarnega kredita. >>>
2. Čas gradnje
Zaradi uporabe »mokrih materialov« je pri klasični gradnji med posameznimi fazami potrebno počakati, da se materiali posušijo. Posledično traja od enega do dve leti, da se v hišo lahko vselite. Ta čas pa se lahko tudi dodatno raztegne zaradi vzporedne gradnje mojstrov, slabega vremena in drugih nepredvidenih vzrokov.
V montažno hišo se lahko vselite precej hitro. Čas gradnje je odvisen od zahtevnosti objekta, vrste izvedbe in izbranih materialov. Okviren čas gradnje se navadno giblje od dveh pri hiši na delni ključ, do petih mesecev pri hiši na ključ. Hiša je namreč predpripravljena v proizvodni hali, kar zagotavlja, da je na sami lokaciji zgrajena v zelo kratkem času in posledično zavarovana pred številnimi vremenskimi vplivi.
3. Debelina sten
Tanjše stene in lažja konstrukcija sta zelo veliki prednosti montažne gradnje v primerjavi s klasično. Tanjše stene montažnih hiš zagotavljajo, da je toplotna akumulativnost zgradb manjša, posledično se te pozimi mnogo hitreje ogrejejo in poleti veliko lažje ohladijo. Učinkovito in kvalitetno grajene montažne hiše imajo lahko tudi do 50 % nižje stroške ogrevanja kot povprečne hiše klasične gradnje.
Za klasično gradnjo so značilne masivne in težke stene, ki povzročajo akumulacijo toplote, česar posledica je predvsem počasnejše pregrevanje konstrukcije v vročih poletnih dneh. Stene in prostori se zato počasneje segrevajo in ohlajajo.
4. Izolacija
Pri nas in v Južni Evropi še zmeraj prevladuje klasična oziroma zidana gradnja. V Severni Evropi, kjer vlada hladno podnebje pa je večina hiš zgrajenih iz lesa, ki je glavni element montažne gradnje. Sodobne montažne hiše namreč zagotavljajo ohranjanje v hiši pridobljene toplote zaradi zelo dobrih izolacijskih lastnosti lesenih sten. Leseno ogrodje izvrstno kljubuje vremenskim vplivom in drugim naravnim vplivom. Montažna gradnja tako nudi toplotno udobje ob zelo majhni porabi energije.
Montažne gradnje imajo že v ravnini nosilne lesene konstrukcije med pokončniki vgrajeno toplotno izolacijo.
V primerjavi s klasično gradnjo je tako vrednost toplotne prehodnosti veliko boljša. Pri slednji morate namreč, za primerljivo vrednost konstrukcije, dodati več fasadne izolacije. Posledično tako dobite debelejšo konstrukcijo in manj bivalne površine.
5. Dizajn hiše
Pri gradnji montažnih hiš velikokrat izhajamo iz predlaganih rešitev proizvajalcev, ki pa jih je mogoče spreminjati in prilagajati glede na želje in potrebe posameznikov ter lokacijske pogoje posamezne parcele. Že dolgo tako ne velja, da je mogoče kupiti samo točno določene tipske hiše, ampak lahko hišo v času načrtovanja v celoti prilagodimo oz. individualiziramo. Praktično tudi ni več ovir pri zasnovi arhitekturno in tehnično zahtevnih montažnih objektov.
Prilagoditev gradnje lastnim potrebam v času same gradnje je nekoliko olajšana pri klasičnih gradnjah. Čeprav je izbira postavitve zgradbe dokaj fleksibilna pri obeh tipih izgradnje, imajo posamezniki, ki se odločijo za klasično gradnjo, še nekoliko več svobode. To lahko pripisujemo dejstvu, da je tovrstna gradnja veliko počasnejša in se spremembe ter dodatne želje lažje vključijo v sam končni izdelek. To pa lahko na koncu prinese tudi morebitne dodatne stroške.
6. Izkoristek prostora
Montažne hiše omogočajo veliko boljši izkoristek prostora kot hiše klasične gradnje. Povprečno lahko od montažno zgrajene hiše pričakujemo za okoli 10 % boljši izkoristek prostora. To pomeni, da če na enako veliki površini zgradimo hišo montažne gradnje, ima ta kar 10 % stanovanjskega prostora več kot zidana hiša. Razlog za to razliko leži v manjši debelini sten in natančnejšemu načrtovanju prostorov montažnih gradenj ter načinu gradnje.
7. Kvaliteta
Še zmeraj obstaja miselnost, da je klasična hiša zgrajena »za vedno« in bo lažje kljubovala številnim vremenskim razmeram. Temu ni tako, saj ima tudi kakovostno zgrajena montažna hiša številne kvalitetne prednosti in dolgo življenjsko dobo.
Veliki in pomembni prednosti montažne gradnje sta vsekakor visoka požarna in potresna varnost. Les, ki je prevladujoč gradbeni material tovrstne gradnje, odlično prenaša tlačno in vlečno obremenitev ter zelo dobro prestane upogibno silo, ki nastane kot posledica potresa. Predvidena popotresna škoda na objektu je odvisna tudi od teže samega objekta. Montažne hiše so veliko lažje od hiš klasičnih gradenj, zato je tudi škoda manjša.
Montažna gradnja je tudi požarno varna. Les prevzame večje obremenitve kot beton in jeklo. Pri gorenju ustvari samozaščitno plast, ki ščiti notranje nosilno jedro hiše. Ogrodje tako popusti veliko kasneje. Pri gradnji se uporabljajo tudi obloge sten z mavčno-vlaknenimi ploščami, ki omogočajo kar 60 minut požarne odpornosti. To pomeni, da boste, v primeru požara, imeli eno uro časa, da se iz gorečega objekta umaknete na varno.
8. Sanacija
Medtem, ko so manjša opravila precej preprosta tako pri klasični kot pri montažni gradnji, so večje sanacije veliko preprostejše in hitrejše pri montažnih gradnjah. Montažna hiša ima veliko komponent, kot so deli sten, obloge in izolacija, katere lahko menjamo precej hitro in enostavno. To omogoča dejstvo, da je montažna zgradba narejena iz posameznih delov, katerih menjava in popravilo sta enostavnejša.
9. Zdrava bivalna klima in kakovost bivanja
Osnovni konstrukcijski element pri gradnji montažne hiše je les. Tovrstne zgradbe so torej narejene iz naravnih materialov, ki so izredno zračni. Za montažno gradnjo je značilno, da je suha, za razliko od klasične gradnje, ki jo imenujemo tudi »mokra gradnja«. Pri klasični gradnji se namreč uporabljajo vlažni materiali, ki do neke mere izhlapijo, nekaj vlage pa ostane. To vlago naš organizem zaznava in čuti, povzroča pa lahko številna nelagodja.
Mnogi ponudniki montažnih hiš ponujajo tudi že standardno napredne sisteme prezračevanja. Ti bodo v vaših prostorih zagotovili svež in čist zrak, poraba energije pa bo zelo majhna. Zunanji zrak se bo skozi sistem filtrov očistil praha, peloda in drugih delčkov, zato bo za vas veliko bolj zdrav ter primeren tudi za ljudmi z alergijami na cvetni prah.
10. Trajnost
Glede vplivov na okolje so v prednosti montažne hiše. Pri gradnji lesenih montažnih hiš so v uporabi naravni materiali. Gradbene materiale je za to po sami gradnji možno tudi ustrezno reciklirati. Do okolja so prijazni tudi sami postopki izdelave objekta. Dela na terenu je veliko manj kot pri klasični obliki gradnje, manj je odpadkov, obdelava lesa v proizvodni hali pa okolja prav tako ne obremenjuje.
Pri klasični gradnji celotna gradnja poteka na sami lokaciji. Pri gradnji se uporabljajo materiali, ki jih je težje reciklirati ali ponovno uporabiti. Dolgotrajna gradnja na izbrani lokaciji pomeni tudi opazen in dolgotrajen poseg v naravno okolje, posledice tega pa so vidne na dolgi rok. Omeniti je vredno, da pri sami gradnji uporabimo več vozil, strojev in pripomočkov, ki naravno okolje še dodatno obremenjuje.
Vsekakor pa se je ne glede na izvedbo gradnje treba lotiti premišljeno in z razumom. Najdražja bo zagotovo tista hiša, pri kateri investitor med izvajanjem del spreminja načrte, menjava izbran material, izvajalce del in gradi brez strokovnega nadzora.
