Montažna gradnja, izkušnje, Gradnja hiše, Intervju |

17 MIN BRANJA

Ana in Tadej Krošlin: »V novi hiši je vedno prijetno toplo«

Družina Krošlin

O izkušnjah gradnje in bivanja v montažni hiši smo se pogovarjali s Tadejem in Ano Krošlin. Tadej zelo dobro pozna montažno gradnjo, saj to področje kot poslovni svetovalec spremlja že vrsto let. Z nami sodeluje pri izboljšanju poslovnih procesov in je zato pozorno spremljal izkušnjo z vidika stranke. Tadejeve in Anine izkušnje pa so dragocene tudi zato, ker lahko primerjata gradnjo nove montažne hiše s prenovo starejše hiše in z gradnjo v lastni režiji.

 

Kako to, da sta se odločila za novogradnjo glede na to, da ste že živeli v starejši, popolnoma prenovljeni hiši?

Tadej: Nakup stare hiše je bil zame kompromis, saj takrat najina sanjska parcela ni bila naprodaj. Imel sem izkušnje s starejšo hišo svojih starih staršev, v kateri je bilo potrebnih veliko obnov, v njej je bilo vedno nekako hladno. Zaradi lokacije v bližini najine idealne parcele sva se vseeno odločila, da jo kupiva in se v naslednjih dveh letih kar namučila z obnovo. Je pa kasneje to parcelo kupil Anin sorodnik, ki mu je bila zelo všeč naša obnovljena stara hiša in predlagal je, da bi zamenjali.

Ana: Ko se je ponudila možnost menjave s sorodnikom, je mene prepričalo to, da bo hiša nova, da bo Lumarjeva – Lumarjeve hiše sva namreč gledala že pred osmimi, devetimi leti – in da ima leseno konstrukcijo. V stari hiši smo vse uredili in se navadili na življenje v njej, je pa Tadej ves čas govoril, da je v takih hišah potrebnega bistveno več vložka, finančnega in časovnega, za popravila in spremembe. V teh dveh letih sem ugotovila, da je res tako. Zaključiš eno stvar, jo saniraš in se pojavi druga težava.

Tadej: Ključno za odločitev je bilo tudi to, da smo se zavedali, da ne bo nikoli točno tako, kot bi si želeli. Večjih težav res ni bilo več, si pa v stari hiši vseeno omejen pri spremembah, potrebni so večji kompromisi. Midva tudi nikoli nisva imela predsodka do montažne gradnje. To področje spremljam že dolgo časa, dobro poznam Lumar in tudi druge ponudnike montažnih hiš. Poznam lastnosti pasivne gradnje in zame je montažna hiša pravzaprav kakovostnejša od zidane.

 

Narekovaji_rdeci

Zame je montažna hiša pravzaprav kakovostnejša od zidane.

 

Dokončana montažna hiša družine Krošlin.

Novi dom družine Krošlin v hiši Lumar Qubis.

 

Zdaj v novi Lumarjevi hiši bivate že več kot pol leta. Lahko primerjata obe hiši? Kaj je drugače?

Ana: Predvsem smo staro hišo težko ogreli. Da smo čez zimo ohranjali temperaturo, ki smo jo želeli, je bilo potrebno ogromno energije. Ogrevali smo s toplotno črpalko in kaminom.

Tadej: Z vgradnjo toplotne črpalke nam je stroške ogrevanja uspelo spraviti na cenovno sprejemljivo raven, ni nam pa bilo dovolj toplo. Zaradi dogrevanja sva vgradila še kamin, ki sva si ga sicer ves čas želela tudi zaradi doživetja.

 

V novi hiši se potem vseeno nista odločila za kamin.

Tadej: Razmišljala sva o tem. Izhajal sem iz izkušenj s staro hišo in razmišljal o sedem-, osem-, devet-kilovatnem litoželeznem kaminu v dnevni sobi, da nas v hiši ne bo zeblo. Strokovnjaki pri Lumarju so nama odsvetovali vgradnjo kamina zgolj zaradi ogrevanja, ker ne bo potreben, povedali pa, da seveda lahko naredijo predpripravo za dimnik. Svetovali so nama, da eno zimo poskusiva brez kamina in bova sama videla. Če bi ga še vedno želela imeti, ga lahko kasneje brez težav vgradiva. Treba je vedeti, da bi bil 'pravi' kamin tudi kar velik finančni vložek. Tako sva naredila predpripravo za dimnik, za doživetje pa sva dodala kamin na bioetanol. Všeč nama je bilo, da so nama dali možnost in res mislili na naše potrebe, ne na to, da bi prodali nekaj, da bi bila hiša dražja. To zimo se je pokazalo, da je bila odločitev pravilna. Mi skoraj nismo kurili, medtem ko je sorodnik v stari hiši pokuril celotno zalogo drv, ki sem mu jih pustil.

 

Kolikšni pa so bili stroški ogrevanja čez zimo?

Tadej: V najbolj hladnem mesecu smo za elektriko plačali 49 evrov. Čez zimo so bila obdobja, ko toplotne črpalke tudi 14 dni nismo prižgali in je bilo vseeno toplo. Je pa res, da smo se že pri zasnovi hiše odločili, da bomo toploti v hiši posvetili pozornost. Odločili smo se, da damo nekaj več za kakovost sten in izbrali Lumarjevo najbolj izolativno steno iz naravnih materialov. Konstrukcija naše hiše je lesena, na fasadi so lesna vlakna, izolacija je iz vpihane celuloze. Ta konstrukcijski element se je res izkazal kot najboljši, malo večji vložek pa se bo zaradi prihranka pri ogrevanju povrnil v zelo kratkem času. Poleg tega smo zato lahko zaprosili tudi za najvišjo subvencijo Eko sklada.

 

IMG_20230321_124016

Na sončne zimske dneve se je skozi velike steklene površine obrnjene proti jugu hiša ogrela in ohranjala prijetno temperaturo.

 

Kje še vidita razloge za tako nizko porabo, poleg dobre izolacije?

Tadej: Še boljše izkoristke energije za ogrevanje omogoča prezračevalni sistem z rekuperacijo toplote. Poleg tega ima naša hiša južno lego, velike steklene površine, obrnjene proti jugu.

Ana: To se je letošnjo zimo res pokazalo za odlično. Ko je malo posijalo sonce, smo videli, da lahko hišo ogrejemo in ohranjamo prijetno temperaturo.

 

Vaju je tako nizka poraba energije presenetila? Vseeno sta že prej poznala lastnosti hiše.

Tadej: Pravzaprav res. Nisem pričakoval, da bo res tako. Vsi proizvajalci montažnih hiš to obljubljajo, ampak šele potem, ko bivaš v hiši, vidiš, koliko to drži. Pri tem bi omenil še nekaj. Ko vstopiš v našo hišo, nikoli ne občutiš hladu, vedno je prijetno toplo. Nobena stena ni hladna, niti tla.

 

Mislita, da je to zaradi materiala, lesene konstrukcije?

Tadej: Bivanje v leseni hiši je res popolnoma drugačen občutek. Poleg občutka topline bi omenil še vonj. Ne glede na to, kaj počnemo, se ohranja vonj lesa. Tega v betonski hiši ne vonjaš.

Ana: Vsak, ki pride na obisk, občuti vonj lesa.

 

Narekovaji_rdeci

Bivanje v leseni hiši je res popolnoma drugačen občutek. Poleg občutka topline bi omenil še vonj. 

 

IMG_20221208_130205

Bivanje v leseni hiši daje prijeten topel občutek.

 

Kolikšno temperaturo pa ste imeli v hiši?

Tadej: Ni bilo neobičajno, da smo na sončen dan ob ugasnjeni toplotni črpalki v hiši imeli 27 stopinj. Če nismo imeli spuščenih žaluzij, je temperatura hitro narasla in se tudi dolgo časa ohranila.

 

Vaju ne skrbi, da boste imeli poleti drug problem, da bo v hiši prevroče?

Ana: Tudi midva sva se to spraševala. Zato sva testirala, kako je na sončen dan s spuščenimi ali dvignjenimi žaluzijami. Videla sva, da s spuščenimi žaluzijami veliko toplote ustaviva in se to tudi čuti. Že samo z žaluzijami lahko reguliraš toploto znotraj hiše.

Tadej: Druga stvar, ki bi jo ob tem omenil, je prezračevalni sistem z rekuperacijo. Tako kot pozimi ohranja temperaturo z rekuperacijo toplega zraka, poleti v hiši ohranja hladen zrak. Pomembna pa je tudi izolacija strehe. Na južni strani sonce močno obseva streho z antracit sivimi opekami, ampak več kot 40 centimetrov izolacije s celulozo, vpihano v stene in strop, precej te toplote odbije. Je pa streha na taki legi čudovita za sončno elektrarno. Trenutno se pri najini hiši s tako nizkimi energetskimi potrebami investicija sicer zdi previsoka, se pa računica spremeni, če k hiši dodaš še električni avto. Predpripravo imamo narejeno, nismo je pa montirali.

 

Narekovaji_rdeci

Prezračevalni sistem pozimi ohranja temperaturo z rekuperacijo toplega zraka, poleti pa na enak način v hiši ohranja hladen zrak. 

 

Omenili ste, da pri vzdrževanju prijetne temperature v hiši pomaga tudi prezračevalni sistem, ki je v hišah Lumar že standard. Ali v prezračevalnem sistemu vidita še kakšno prednost? V starih, obnovljenih hišah se na primer pogosto pojavijo težave s plesnijo, če niso ustrezno prezračene.

Tadej: Plesen je posledica obvladovanja vlage v hiši. V stari hiši nismo imeli težav s plesnijo, se je pa videlo, da se je vlaga začela nabirati in bi lahko pripeljala do plesni. Midva sva se ves čas zavedala, da če ne bova res disciplinirano prezračevala, lahko pride do tega. O tem lahko veliko prebereš na spletu, najbolj pa naju je prestrašil montažer oken. Rekel nama je, da se je stara hiša z lesenimi okni, ki niso dobro tesnila, lahko zaradi tega ves čas naravno zračila, z vgradnjo novih, plastičnih oken pa bo vlaga v hiši precej višja. Z merilci vlage smo res v hiši namerili vlago med 65 in 70 odstotki, zato smo naknadno vgradili še prezračevalni sistem. Težave torej so obvladljive, ampak potreben je nek poseg. Zdaj v montažni hiši s prezračevalnim sistemom je zgodba ravno obratna, bolj skrbimo za to, da vzdržujemo vlago nad 50 odstotkov.

Ana: Zaradi vlage v stari hiši sem ogromno prebrala in se posvetovala o tem, kako preprečiti plesen, in sem se res trudila, da smo s prezračevanjem dosegli priporočljivo raven vlage. Poleg truda je bilo to povezano tudi z nekimi kompromisi. Zaradi zračenja nisem imela rož na okenskih policah, saj bi jih morala vsakič znova umikati, saj sem večkrat na dan odpirala okna. Zdaj v novi hiši to ni več težava. Življenje v njej je res lažje in bolj kakovostno.

Tadej: Kuhinjske nape sploh ne uporabljamo, saj prezračevalni sistem odstrani vse vonjave. Te skrbi nimamo več. In seveda je tu še energetski vidik. Če moraš vsak dan odpirati okna, več zapraviš za energijo.

 

Vaša nova hiša ima precej manjšo kvadraturo od stare prenovljene. Kako to, da sta se odločila za manjšo bivalno površino?

Tadej: Res je. Iz 280 kvadratnih metrov v stari hiši smo zdaj na 160 kvadratnih metrih površine brez upoštevanja garaže.

Ana: Ko sva se odločala za novo hišo, sva razmišljala o našem stilu življenja. Nisva želela, da bi nam hiša prinašala stres z nepotrebnim zapravljanjem časa za čiščenje in z nepotrebnim prostorom za shranjevanje stvari, ki jih pravzaprav ne potrebujemo. Optimizirala sva vse – prostor, čas in stroške – z namenom, da bi bilo naše življenje enostavnejše. Pri načrtovanju smo tako ugotovili, kateri prostori so nam nujni, kje bomo preživljali čas, na kakšen način. Pogledala sva vse Lumarjeve hiše, osnovne modele in kaj bi prilagodila. Ta hiša nam je res pisana na kožo.

Tadej: Seveda sva gledala tudi z vidika investicije, saj se cena spreminja tudi s površino. Mi smo Lumarjevo kataloško hišo »skrčili« za približno 10-15 odstotkov. Veliko ljudi ne ve, da kataloška hiša ne pomeni, da kupiš točno tako hišo. Niso vse kataloške hiše enake. Naša hiša je na neki način unikat, ker je zmanjšana kataloška.

 

Narekovaji_rdeci

Veliko ljudi ne ve, da kataloška hiša ne pomeni, da kupiš točno tako hišo. Niso vse kataloške hiše enake. Naša hiša je na neki način unikat, ker je zmanjšana kataloška. 

 

IMG_20230328_080615

Ana in Tadej sta hišo Qubis prilagodila po svojih potrebah in glede na zahteve lokacije ter se precej razlikuje od kataloške.

 

Mislite v smislu, da se kupci prej kot za zmanjšanje površine odločajo za povečanje?

Tadej: Neka slovenska značilnost je osredotočenost na kvadraturo hiš. To je pogosto drugo vprašanje, ki ga dobiva. Najprej naju vprašajo, ali je hiša Lumarjeva, in potem, koliko kvadratov ima. Tega niti ne vem, ker mi ni pomembno. Ljudje mislijo, da večja kvadratura pomeni boljšo hišo, ampak ni tako. Večja hiša pomeni več težav, dražja je. Midva sva prihranila pri investiciji, razmišljala pa sva tudi o tem, da hiše ne kupujeva za deset let, ampak za precej več časa. Imava tri otroke, ampak ti hitro rastejo in vprašaš se, kako boš hišo vzdrževal takrat, ko se odselijo. Poraba energije je v večji hiši večja.

Rad bi pa omenil še nekaj, kar lastnik in direktor Lumarja Marko Lukić večkrat poudari. To je, da pri Lumarju dobiš največ prostora na kvadratni meter, ker je zelo malo 'izgubljenih' prostorov, hodnikov brez funkcije. Pri nas je glavni hodnik skozi hišo istočasno že dnevna soba.

Ana: Ali pa pisarna ...

Tadej: … ali pa pisarna v zgornjem nadstropju. Ni nekih dolgih, ozkih hodnikov. Moj sodelavec ima na 220 kvadratnih metrih gotovo okoli 70 kvadratnih metrov hodnikov, uporabne površine pa ima toliko kot mi, čeprav je naša hiša precej manjša od njegove.

 

Za katero Lumarjevo hišo sta se odločila?

Tadej: Za Qubis. Je pa zanimivo, da če bi pogledali najino hišo in jo primerjali s kataloško na Lumarjevi spletni strani, je skoraj ne bi prepoznali, tako drugačna je. Ob tem, da s prilagajanjem nisva imela nekih dodatnih stroškov, tak je običajen Lumarjev proces. Vedno se izhaja iz kataloške hiše, ki je stranki všeč in se jo prilagodi njenim željam. Dodaten strošek bi prinesla kaka dodatna stena ali konstrukcijska sprememba. Ni pa tako, kot si mogoče kdo predstavlja, da je hiša zaradi prilagoditev enkrat dražja.

 

Kako sta vidva prilagajala kataloško hišo?

Tadej: Ana ima občutek za notranji dizajn in je že prišla z nekimi predlogi. Na drugi strani je bila potem še Lumarjeva ekipa arhitektov. Imajo izkušnje iz sodelovanja z ogromno strankami in jih kar težko s kakšno željo presenetiš ali dobiš nepripravljene. Ko nekaj predlagaš, ti predstavijo različne možnosti, prednosti vsake od njih in tudi slabosti, na tebi pa je, da se odločiš. Njihove izkušnje so zelo dragocene, moraš pa jih znati poslušati in ne trmasto vztrajati. Kot primer lahko še enkrat izpostavim kamin. Če bi mi pred enim letom rekli, da bom imel hišo brez kamina, se ne bi strinjal, ampak se je pokazalo, da je bil Lumarjev nasvet pravi.

Ana: Veliko idej sva dobila že v vzorčni hiši. Tam v realnosti vidiš, kako kakšna oprema izpade in midva sva veliko notranje opreme naročila kar enake, saj nama je bila všeč. Je pa super urejeno, da si lahko na sedežu Lumarja pogledaš in izbereš praktično vse, od vrat, oken, kljuk, fasade ... Tam vidiš možnosti različnih Lumarjevih partnerjev, nisi pa omejen samo na to. Za keramiko sva se na primer odločila, da pogledava v salonu in izbrala ponudnika, ki ni Lumarjev pogodbeni partner, pa ga ni bil noben problem zamenjati.

 

Otroška soba v montažni hiši.

Veliko idej za notranjo ureditev sta Krošlinova dobila ob obisku Luamarjeve vzorčne hiše.

 

Kako sicer ocenjujeta sodelovanje z Lumarjem?

Tadej: Mogoče to lahko Ana boljše oceni, saj jaz vseeno sodelujem z njimi in sem težko nepristranski. Ves čas je bila vključena v proces in dobro pozna postopke.

Ana: Res sem bila zelo vključena v gradnjo, saj smo bili takrat doma le dve ulici stran, poleg tega sem bila določeno obdobje že na porodniškem dopustu in sem lahko temu posvetila več časa. Že čisto od začetka, ob podpisu pogodbe, sem imela občutek, da ste pri Lumarju zelo odzivni, poslušate, upoštevate stranke in dajete predloge. Pri postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja sem cenila odkritost. Lumarjevi urbanistični partnerji so odkrito povedali, kaj lahko naredimo, česa sploh ne, pri čem lahko poskusimo s prilagoditvijo. Zanimiv je bil odziv upravne enote, ko sem povedala, da gradimo z Lumarjem. Povedali so mi, da z Lumarjevo dokumentacijo nikoli niso imeli težav in tudi, da če so kdaj kaka odstopanja, znajo uskladiti. Mi potem res nismo imeli nobenega komentarja s strani upravne enote, vse je bilo dobro pripravljeno.

Tadej: Postopki na upravni enoti se lahko zavlečejo, če so potrebne dopolnitve. Mi smo imeli popolno dokumentacijo in je bilo hitro rešeno. Je pa res, da včasih stranke tudi trmasto vztrajajo pri kakšnih odstopanjih, kar seveda ne gre. Nama je bilo dragoceno, da so nama urbanisti iskreno povedali mnenje in sva se odločala glede na to.

Ana: Čeprav je gradnja naporna in stresna, nama je bilo lepo. V bistvu se gradnje spominjam kot lepega obdobja, ko si v nekem pričakovanju. In se mi zdi, da se občutek še kar nadaljuje.

Tadej: Mislim, da lahko kot stranka rečem, da je Lumarjeva storitev vrhunska, neki drug standard v gradbeništvu. Z razlogom ste premijska znamka, danes to ne moreš biti dolgoročno, če stranke niso zadovoljne. Ljudje te hitro spregledajo, zlasti v tem času hitrega širjenja informacij, ne moreš jih zavajati. Je pa tudi res, da sčasoma kakšne negativne vtise med gradnjo pozabimo, zlasti če je potem izkušnja bivanja prijetna. Sam sem tako zadovoljen, da sem celo rekel, da to ni moja zadnja hiša (smeh).

 

Narekovaji_rdeci

Nama je bilo dragoceno, da so nama urbanisti iskreno povedali mnenje in sva se odločala glede na to. 

 

Se spomnita še kakšne prednosti sodelovanja z Lumarjem? Glede na to, da sta obnavljala staro hišo, da zdaj sama urejata okolico hiše, imata verjetno kar precej izkušenj z drugimi gradbenimi izvajalci.

Tadej: Zame je bila največja prednost, da mi Lumarjevim izvajalcem in podizvajalcem ni bilo treba dajati navodil za njihove naloge. Moje izkušnje z drugimi izvajalci so bile, da nekateri pridejo na lokacijo in ne vedo, kaj je dogovorjeno, pozabijo prinesti načrte, skušajo te prepričati v kakšne prilagoditve na način, da bo njim lažje. Lumarjevi izvajalci pa so vedno prišli z vsemi načrti, s podrobnim opisom nalog in so točno vedeli, kaj narediti. Seveda bi lahko kaj spremenili, če bi želel, ampak mi smo imeli natančno definirano hišo že vnaprej in je bila potem tudi izvedba enostavna. Sodelavec je v podobnem času gradil montažno hišo z drugim izvajalcem v lastni izvedbi, pa je bil vsak dan po dve uri na gradbišču, saj ga je izvajalec ves čas spraševal, kako naj kaj naredi.

Ana: Lumarjevi izvajalci so res prijazni, ves čas dobre volje. Mogoče se to sliši nepotrebno, ampak meni je ta pozitiven občutek veliko pomenil. Ne bi tudi rekla, da je to bilo zgolj naključje, imela sem občutek, da je to kar Lumarjev standard.

Tadej: Mogoče je za to čisto praktičen razlog. Izvajalci so res dobro uigrani med sabo, saj se na gradbiščih srečujejo vsak dan. Med njimi ni konfliktov v smislu, kako si to naredil, kakšno si pustil za sabo. Ali da bi naslednji izvajalec prišel z opazko, da je treba nekaj popraviti za prejšnjim izvajalcem in da bodo zato dodatni stroški. Ko delaš v lastni režiji, pri gradnji izbiraš izvajalce, ki še nikoli niso delali skupaj. Veliko dela imaš z usklajevanjem izvajalcev, to je mukotrpno. Ko delaš z Lumarjem, se ti sploh ni treba ukvarjati s tem, kdaj pride naslednji izvajalec, klicati in preverjati, če pridejo. Od Lumarja dobiš rok izgradnje in oni temu prilagodijo procese.

 

Veliko okno v montažni hiši družine Krošlin.

Največjo prednost gradnje z Lumarjem Tadej vidi v tem, da je proces natančno načrtovan in so izvajalci vedno dobro pripravljeni ter dobro uigrani med seboj.

 

Mislite v smislu, da je natančno optimiziran proces dela?

Tadej: Tako je, pozna pa se tudi pri materialu. Trenutno z drugim gradbincem urejamo okolico. On lahko pride tudi v nedeljo, ko so trgovine zaprte. In če s sabo pripelje samo 13 metrov cevi namesto potrebnih 15, niti pri najboljši volji ne morem storiti nič. Tega pri Lumarju ni. Material je natančno odmerjen z normativom in zaščiten, ko pride na gradbišče, že dan prej. Keramičar je na primer prišel dan pred polaganjem ploščic na ogled lokacije, naredil izmere in ko je prišel, je lahko začel takoj delati, saj ga je material že čakal tu. Tudi zato gradnja v lastni režiji lahko traja leta.

 

Koliko časa je minilo od nakupa parcele do vselitve?

Tadej: Pri nama je trajalo eno leto od podpisa pogodbe do vselitve. To sicer ne pomeni, da bo pri vsakem graditelju tako, ne bi rad zbujal nerealnih pričakovanj. Postopek pridobitve gradbenega dovoljenja na primer lahko traja 3 mesece, lahko pa pet mesecev ali eno leto, odvisno je od upravne enote. Na take zadeve Lumar ne more vplivati, zato nihče ne dobi točnega datuma vselitve. Dobiš pa rok od takrat, ko ti hišo pripeljejo. 

 

To je res hitro. Ste bili vi ali sosedje presenečeni?

Ana: Ko so pripeljali hišo, je bil res dogodek za celo vas, saj je bila hiša do strehe postavljena v treh dneh. Zanimivo je bilo slišati njihove komentarje: »To pa je res videti kot hiša,« (smeh). Zdaj opazijo tudi razliko, ko sami izvajamo gradbena dela okoli hiše in to res traja. Mislim, da so na lastne oči videli prednosti montažne gradnje.

 

So dela na hiši končana? Morata še kaj urediti?

Tadej: Ob primopredaji se kot investitor strinjaš, da so vsa dela opravljena. Lahko se izpostavi, da je treba kaj še urediti in se to zapiše v zapisnik. Imamo še nekaj odprtih zadev, ki jih je Lumar obvezan izvesti, ni pa to nekaj, kar bi nas oviralo pri bivanju. Izvajamo pa še dela okoli hiše, ki jih delamo v lastni režiji, in to je čisto druga zgodba.

 

Lahko poveste več o tem?

Tadej: Najprej sem želel zidano garažo, ampak ko sem pri gradnji z Lumarjem videl, kaj montažni objekt pomeni v praksi, sem si premislil in se odločil, da bo tudi garaža montažna. Ker je nisem naročil pri Lumarju že ob začetku našega sodelovanja, sem poiskal drugega izvajalca in pričakoval, da bo delal na enak način kot Lumar. Ampak potem se je gradnja garaže zavlekla za dlje časa, kot so gradili hišo. Druga stvar, ki bi jo omenil, pa je razlika v tem, kaj piše v ponudbi in kaj je dejansko izvedeno. Če v ponudbi piše, da je fasadne izolacije šest centimetrov, ugotoviš, da je je dejansko samo pet in podobno. Potem imaš samo dve možnosti, ali požreš slabšo izvedbo in biješ bitko z njimi glede cene, ali pa zahtevaš, da odstranijo celo fasado in naredijo, kot je v ponudbi. Kar spet zavleče cel postopek, česar ne želiš, saj nočeš naslednjih dveh mesecev agonije.

 

Družina Krošlin med obrokom.

Družina Krošlin uživa v svojem novem domu.

 

Kako pa gledate na ceno hiše?

Tadej: Vsakič, ko me kdo vpraša o ceni, mu odgovorim, da tega ne moreš neposredno primerjati. To, da ti nekdo odvzame vso skrb, iskanje, usklajevanje izvajalcev, je veliko vredno. Poleg tega gledam na naslednjih 30, 40 let. Če se bo v najini hiši nekaj pokvarilo, mi ne bo treba loviti izvajalca. Ne bom se spraševal, ali še dela ali je propadel, ali dela kje drugje. Enostavno lahko pokličem na Lumarjev servis in vem, da bo rešeno. Če nam na primer nevihta poškoduje žaluzije, vem, da bodo na Lumarjevem servisu poiskali ustrezne podizvajalce in organizirali popravilo. Treba se je zavedati, da je gradnja hiše samo en dogodek v njeni celi življenjski dobi.

 

Stroške je treba ocenjevati v celotnem življenju hiše.

Tadej: Seveda. Poleg tega je pri primerjavi treba upoštevati tudi razlike v materialih, kot sem omenil. Ko delam z drugimi izvajalci, se poskušam dogovoriti za neko zaključeno celoto in ceno, sicer ti hitro rečejo, da nečesa v ponudbi niso upoštevali in želijo potem dodatno zaračunati. Če se dogovorim za neko fiksno ceno, pa se zgodi, da s sabo pripeljejo najslabši material.

 

Ko pogledata nazaj, bi se glede česarkoli odločila ali naredila drugače? 

Tadej: Sem take vrste človek, da vedno vidim, da bi se dalo kako stvar nekje še izboljšati. Predvsem bi se del okoli hiše lotil na drugačen način. Zahtevnejši bi bil do izvajalcev, ki so nam delali druge stvari. Kar zadeva izbiro hiše, pa do danes še nismo prišli do situacije, da bi lahko rekla, da sva ustrelila mimo.

Ana: Eno stvar bi mogoče vseeno omenila. V času snovanja hiše sva bila mogoče preveč obremenjena s staro hišo, s hladom v njej. Odmislila sva na primer visoke strope, saj sva razmišljala, da bo šel ves topel zrak gor, v spodnjem delu bo pa hladno, ali več steklenih površin, da ne bi bilo toplotnih izgub. Zdaj v naši novi hiši vidiva, da ne bi imela težav tudi, če bi se odločila za visoke strope in več oken.

Tadej: Mogoče v naslednji (smeh). Ne razumite me narobe, nimamo namena zapustiti naše hiše, ampak mogoče se kdaj v prihodnosti odločiva za eno manjšo, prav tako Lumarjevo.

 

Pogovor s svetovalcem

Ogled vzorčne hiše Lumar