Po podpisu pogodbe z Lumarjem sledi intenzivno obdobje oblikovanja in prilagajanja končnega projektnega načrta montažne hiše, tako imenovanega PZI-ja (projekta za izvedbo), ki je podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja in začetka gradnje. Maša in Denis Šketako, ki ju spremljamo na poti do njunega novega doma, se tega spominjata kot ustvarjalnega in učečega obdobja, v katerem sta se prepustila domišljiji in so se njune želje vse bolj oživljale pred očmi.
|
Ta zapis je del serije blogov Gradnja montažne hiše skozi oči stranke. Preberite tudi ostale dele zgodbe: |
Prvi del naše zgodbe Maše in Denisa Šketako se je končal s podpisom pogodbe z Lumarjem, v kateri sta določila že veliko podrobnosti glede hiše. »V pogodbi je na primer zapisana kvadratura, izolacija hiše, debelina sten, streha in strešniki, kakšna bodo okna, njihova velikost, elektroinštalacije - koliko bo vtičnic, stikal, kakšne bodo električne, strojne napeljave. Prav tako se v pogodbi določi tudi končna cena in načrt odplačevanja, saj ne plačaš celotnega zneska naenkrat, ampak ob podpisu pogodbe dogovorjen delež za aro, potem pa v dogovorjenih rokih in odstotkih odplačuješ preostali dolg,« pojasnita.
V pogodbi dogovorjene stvari se seveda lahko kasneje še spreminjajo. »Lahko se na primer odločiš za drug parket, izbereš drugačne vtičnice, vendar pa v grobem ob podpisu pogodbe že določiš izgled hiše in veš, kaj boš dobil za dogovorjeno ceno,« ob tem poudarita Maša in Denis. »Midva sva že precej dobro določila izgled hiše, saj sva se pred tem posvetovala z Gašperjem (op.a. Gašper Fistravec je Lumarjev svetovalec) in on z arhitekti, tako da sva že pred podpisom pogodbe spremenila nekatere postavke, ki so bile predvidene v prvi osnovi hiše. Zavedala sva se na primer, da bova potrebovala več vtičnic, odločila sva se za večja okna in to zapisala v pogodbo.«
Podpis pogodbe je Maši in Denisu ostal v prijetnem spominu. »Dobili smo se v Ljubljani, na lep sončen julijski dan. Podpis pogodbe je sovpadal z najino obletnico, tako da so se poklopile same lepe stvari. Bil je dan, ko se veseliš dosežkov, hkrati pa že zreš v prihodnost in načrtuješ,« doživeto opišeta, opozorita pa, da nista imela veliko časa za praznovanje. Treba je začeti načrtovati notranjost, izbrati opremo, pri čemer je, kot pravi Denis, pomembno, da se vživiš v prostor.
Vsakemu kupcu hiše bi predlagal, da se poskuša postaviti v prostor in razmisli, kaj bo potreboval. - Denis
Pri izbiri opreme kupci niso prepuščeni sami sebi, saj jim Lumarjev svetovalec ves čas stoji ob strani. »Gašper nama je že na srečanju ob podpisu pogodbe namignil, da se bo kmalu začela izbira opreme - oken, vrat, stopnišča, parketa in ostale notranje opreme - in bova v naslednjih tednih dobila predloge za obisk ponudnikov, pri katerih si bova lahko pogledala vzorce.«
Eden prvih ogledov, ki se jih spominja Denis, je obisk pri ponudniku stopnic. »Gašper nama je po e-pošti poslal vabilo za obisk pri ponudniku izvedbe stopnic, kjer sva si lahko pogledala možne rešitve in se pogovorila o njih.« »Ponudnik ti lahko najboljše predstavi možnosti in pojasni, kaj posamezna rešitev pomeni, kakšne so izkušnje. Ti pa si lahko sproti izmišljuješ, kaj bi želel. Omenila sem že, da je možnosti ogromno, meja so samo finance,« ga dopolni Maša.
»Nikoli si ne bi mislil, kaj vse lahko narediš na stopnišču. Preden začneš, si misliš, 'stopnišče je stopnišče, kaj bi prilagajal', ampak potem vidiš, kaj vse je možno - lahko imaš leseno ali stekleno ograjo, z ali brez ročaja, vidne profile ali nevidne pri vgradnji v steno, dodaš svetila,« še omeni Denis.
To, da ju je Lumar vodil skozi postopek prilagajanja notranjosti in jima pomagal pri izbiri ponudnikov, vidita kot najpomembnejšo prednost sodelovanja z Lumarjem. »Da imaš na drugi strani partnerja, ki te vodi skozi postopek, ki ti pove, kdaj kaj pride na vrsto, nama je gotovo ogromno pomagalo. Če si predstavljam, da bi sama gradila, bi se morala veliko bolj zorganizirati. Vedeti bi morala, kdaj izbrati ponudnika za parket, ogromno časa bi porabila za iskanje ponudnikov. Verjetno bi spraševala tudi znance in če ti ne bi imeli izkušenj, bi lahko dobila tudi napačne informacije,« pove Maša in doda: »Prvič gradiš in ne veš, kako gre. Seveda se med tem ogromno naučiš, spoznavaš procese. Včasih se hecava, da ko bova gradila tretjo hišo, bova znala sama. Pa še takrat sem prepričana, da bi se kaj novega naučila.«
Da imaš nekoga, ki te vodi skozi postopek prilagajanja notranjosti in ti pomaga pri izbiri ponudnikov, je v veliko pomoč. - Maša
Kot prednost izpostavita tudi to, da Lumar že naredi ožjo selekcijo posameznih ponudnikov gradbene opreme. »Lumar ima z izbranimi ponudniki opreme že dogovorjeno sodelovanje. Na trgu je ogromno ponudnikov in to, da so nama pri Lumarju predlagali nekoga, ki je preverjen z njihove strani, nama je zelo olajšalo cel postopek. Ne gre samo za čas, ki bi ga porabila za raziskovanje, ampak tudi za znanje in izkušnje,« pove Maša.
»Seveda ponudnika preveriš tudi sam. Lahko si prebereš mnenja uporabnikov na spletu, ampak vedno se najde nekdo, ki mu je nekaj super in nekdo, ki mu je to slabo. To je stvar okusa, ampak če potegnem črto, vem, da so vsi ponudniki pri Lumarju preverjeni. Ogromno strank se je že odločilo za njih in vem, da jim lahko zaupam,« še poudari Denis.
»Lahko rečem, da imajo ponudniki, s katerimi sodeluje Lumar, res visoko kakovost. Ko vidiš, kako je narejena sama struktura Lumarjeve montažne hiše, ogrodje, streha, izolacija, ko vidiš, da je srce hiše na visoki ravni, potem veš, da jim lahko zaupaš tudi pri drugih produktih. Ta osnova že sama po sebi zagotavlja visoko kakovost bivanja. Podrobnosti, kot sta parket, ploščice in druga oprema, pa ti omogočijo določen življenjski slog. Lahko izbereš enega ali drugega, cena bo različna, v vsakem primeru pa veš, da bo visoke kakovosti.«
Opažam, da so vsi ponudniki, ki jih ponuja Lumar, na zelo visoki kakovostni ravni. - Denis
Brez pomoči Lumarja bi samo za izbiro materialov in produktov porabil leto ali dve, je prepričan Denis: »Sem športnik in dobro poznam znamke koles. Ko pridem v hišo, pa ne vem, katera toplotna črpalka je dobra, kateri ponudnik je zanesljiv. Poleg tega se lahko zgodi, da bi se v tem času nekateri ponudniki že zamenjali.«
Maša ob tem izpostavi še dolgoročnost odnosov Lumarja s kupci in partnerji. »Ko pride na trg nek nov izdelek, se vse sliši super. Vidiš, da je izdelek moderen, lep, ni pa preizkušen. Pri Lumarju imam občutek, da delajo z znamkami, ki imajo tradicijo. Za njih veš, da bodo tudi čez 10 let zagotavljale servis. Občutek je, da ne gledajo toliko na to, da danes nekaj prodajo, ampak jim je pomembno, da bodo stranke zadovoljne tudi čez 5, 10 let in jim bodo takrat na razpolago, če jih bodo potrebovale. Ta filozofija Lumarja mi je všeč.«
Všeč mi je filozofija Lumarja, da ne delajo zato, da nekaj prodajo, ampak tako, da bodo stranke zadovoljne tudi čez 5, 10 let. - Maša
Maša vidi prednost tudi v tem, da se s podizvajalci dogovarja Lumar. »Ponudbo podizvajalca dobi v roke strokovnjak v Lumarju, ki zna oceniti, ali je primerna, boljše kot bi to lahko naredila midva. Hkrati pa se ob dejstvu, da bo tudi kasneje, ob izvedbi, Lumar prevzel komunikacijo in koordinacijo s podizvajalci, počutiva varneje. Veva, da bodo izvedli naloge, tako kot smo se dogovorili.«
Verjetno je tudi odnos podizvajalcev drugačen, kot če bi se dogovarjala sama, vprašanje pa je tudi, ali bi sama znala izbrati primerne izdelke. »Ker Lumar že predhodno naredi izbor, vem, da so vsi primerni za tip najine hiše. Za pasivno hišo morajo biti na primer okna drugačna, imeti morajo boljše polnjenje,« pove Denis in omeni, da imajo nekateri ponudniki tudi posebne linije izdelkov samo za Lumarjeve kupce.
K boljši izbiri pomaga tudi to, da ti pri Lumarju lahko posamezen izdelek pokažejo na vzorčni hiši, še poudarita Maša in Denis. »Lahko pa si ga ogledaš tudi v že zgrajeni hiši, v kateri ljudje že bivajo, kot sva naredila midva,« se dopolnita in nam zaupata, da je njima zelo pomembno, da sta izdelke lahko pogledala v živo, jih otipala. »Ogledi pri ponudnikih sicer niso nujni, so pa priporočljivi. Opremo bi lahko izbirala tudi samo po katalogu, ampak nama je všeč, da sva vse videla tudi v živo, potipala. Ko sva izbirala parket, sva se na primer tudi sezula, da sva hodila po njem.«
Vsaka prilagoditev izgleda hiše in opreme seveda prinaša določene finančne učinke, ima pa stranka ves čas jasno celotno finančno sliko projekta. »Vedno imaš nek proračun, na katerega si vezan in se znotraj tega odločaš, ali boš šel v neko spremembo ali ne,« pove Maša.
»Midva sva se na primer že ob podpisu pogodbe odločila za spremembo električne napeljave, kasneje pa to še nadgradila na sistem pametne hiše. Vprašala sva, če je to možno, naredili smo izračun, izvedela za potrebno doplačilo in se na podlagi tega odločila. Enako je bilo pri menjavi parketa,« doda Denis.
Maša in Denis Šketako sta pri notranjem opremljanju sodelovala z arhitektko, ki jima je pomagala v hišo pripeljati njun slog. »Lumar sicer že sam ponuja neko moderno zgodbo, slog, ki nama je blizu. To bi lahko bilo dovolj in ne bi potrebovala notranjega oblikovalca,« meni Denis. Se pa oba strinjata, da notranji arhitekt prinaša veliko dodano vrednost projektu, zato ni presenetljivo, da se danes veliko strank odloča za sodelovanje z njimi.
Mašina in Denisova notranja arhitektka se je v projekt vključila relativno pozno, manj kot mesec dni pred usklajevalnim sestankom pri Lumarju, ko se začne oblikovati PZI (projekt za izvedbo). »Na začetku še ne razmišljaš toliko o tem, ko tvoja hiša dobiva vse bolj otipljivo obliko, te pa že zanima tudi to, na kateri višini bo vtičnica, ali bo vidna. Dobro je, da se to predvidi in se naredi potrebne predpriprave v načrtu,« pojasni Denis.
»V začetku novembra sva z arhitektko vzpostavila stik, se spoznala z njo, že čez 3 dni pa sva dobila Gašperjevo sporočilo, da nas 19. in 20. novembra čaka glavni sestanek. V devetih dneh sva skupaj z arhitektko tloris zgornjega nadstropja obrnila na glavo. Imela je malo časa, da je pripravila vse potrebno do sestanka, vendar ji je uspelo, pa tudi Lumarju taka obsežnejša sprememba ni predstavljala problema,« se spomnita Maša in Denis.
Doprinos arhitektke se je pokazal tudi na glavnem usklajevalnem sestanku, pove Denis. »Lažje je, če imaš na sestanku še koga, ki govori jezik gradbenikov. Arhitektka nama je pomagala izbirati materiale, barve. Na voljo imaš 100 različnih barv in ko smo izbirali določen material, je ona povedala, katera različica bele se boljše ujema z drugimi barvami. Opozorila naju je na primer tudi na kljuke, saj je dobro, da se enaka zgodba ponavlja po celi hiši. To so detajli, ki jih mogoče na začetku ne vidiš, vplivajo pa na počutje v hiši.«
Gre za zahteven sestanek, ko se določijo vse podrobnosti projekta, pomembne za montažno gradnjo in pri katerem sodelujejo različni strokovnjaki. »Sestanek je v veliki sejni sobi na sedežu Lumarja, kjer so razstavljeni različni vzorci izdelkov: vtičnice, kljuke, fasada, okenski okvirji, vrata, strešniki, žaluzije ... Nekateri so prikazani v prerezu, da lahko vidiš njihovo notranjo strukturo. Na tem sestanku sva najprej spoznala pomočnika direktorja Gorazda Šmida, ki nama je predstavil celotno Lumarjevo ekipo,« Maša in Denis opišeta sestanek.
Kot pove Maša, je bil to za njiju naporen sestanek. »Ves čas se moraš odločati, to pa ni vedno enostavno. Zavedaš se, da bo vsaka sprememba pomenila tudi finančne posledice. Ampak konec koncev se vse dogovoriš, mogoče pri čem skleneš kompromis.«
Sestanek je trajal približno sedem ur, en cel delovnik, mogoče zaradi posebnosti njune hiše dlje kot običajno, meni Denis. »Najina hiša je specifična glede ureditve električne napeljave in tu smo se kar dosti ustavili. Sama izbira oken, kljuk, vrat, stopnišč, parketa je šla dokaj hitro, pri elektriki je bilo več razmisleka. Imava pametno hišo, ki zahteva pametne napeljave. Treba je tudi vedeti, da to niso samo vtičnice, je tudi razsvetljava. Razmisliti je treba, kakšna bo osvetlitev delovnih prostorov, bo svetloba bela ali rumena. Želela sva tudi, da se ne vidi kablov, kar je zdaj pogosto. Dobro je, da se naredijo predpriprave za take podrobnosti in se to doreče v PZI-ju.«
Kljub intenzivnosti je sestanek Denisu ostal v dobrem spominu: »Ti prideš na sestanek s svojimi idejami, se pogovarjaš z Lumarjevimi strokovnjaki, kako te ideje izpeljati. Strojnik in električar na tlorisu sproti rišeta napeljave, vsak s svojo barvo, tako da imaš res dober pogled na načrt. Cel postopek je bil zame zelo zanimiv.«
Predstavnica Lumarja je zapisovala vse spremembe, se še spomnita Maša in Denis. »Po približno 14 dneh sva dobila popis vseh sprememb. Potem imaš še približno mesec dni časa, da premisliš in v tem času lahko še kaj spremeniš.«
Ta dokumentacija še ni PZI, opozorita Maša in Denis. »To je projektna dokumentacija, ki jo Lumar potem s svojo ekipo uredi in na njeni podlagi začne pripravljati PZI, ki vsebuje celotno shemo hiše.«
Čas do končnega PZI-ja se je Maši in Denisu sicer nekoliko zavlekel, priznata, saj sta se odločila še za nekatere spremembe pri električni napeljavi. »Odločila sva se za drugega ponudnika sistema pametne hiše kot prvotno. Sistem sva nadgradila, veliko nama namreč pomeni udobje in varnost bivanja, pričakujeva pa tudi prihranke pri energiji. S tem pa je bila tudi napeljava malo drugačna. Tako da sva šla z arhitektko januarja še enkrat na Lumar do električarja in smo še enkrat načrtovali napeljave,« pojasni Denis.
Drugega februarja pa sta že imela potrjen PZI in ga vložila na upravno enoto. PZI je potreben za pridobitev gradbenega dovoljenja, je pa tudi podlaga za to, da lahko izbereš izvajalca za temeljno ploščo, še pove Denis in doda: »V PZI-ju je tudi specifikacija, kakšna mora biti temeljna plošča, da bo zadostila zahtevam Eko sklada za pasivno hišo - postopek za pridobitev sredstev Eko sklada nama prav tako vodi Lumar. V tej specifikaciji so natančna navodila za gradbince, sama izvedba pa je najina naloga. To je, da pripraviva gradbeno jamo, priključke, temeljno ploščo. Lumar potem ob prevzemu preveri, da je vse narejeno po pravilih, in začne postavljati hišo.«
Od podpisa pogodbe naprej hkrati teče tudi postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. »Od avgusta naprej, ko smo začeli sodelovati z Lumarjevim ponudnikom za urbanistične storitve, so pri njih začeli pridobivati potrebna mnenja in soglasja. Midva sva že ob podpisu pogodbe vedela, da morava v naslednjih dneh poslati geodetski posnetek celotne parcele, potem so pa prevzeli urbanisti. Soglasja, ki so jih pridobili v najinem imenu, so nama sproti pošiljali. Ko smo oddali še zadnji dokument za gradbeno dovoljenje, pa sva vso dokumentacijo dobila še po pošti. To je ogromno papirjev, mislim, da se jih nabere za tri, štiri fascikle,« se s smehom spominja Maša.
»Ogromno pomeni, da ima Lumar urbaniste, ki ti pomagajo v postopku pridobivanja dovoljenja. Da imaš nekoga, ki te vodi in tolmači, kaj nek predpis pomeni in v jeziku, ki ga razumeš. Včasih je kak pravilnik napisan tako, da ni nedvoumno jasno ali ob katerem bi se kar ustavil.«
Zadnji dokument, PZI, za pridobitev gradbenega dovoljenja sta vložila 2. februarja, 10. maja 2021 pa sta dovoljenje že dobila, se dobro spomni Maša. »Moram povedati še to, da sva imela komunalno opremljeno parcelo. Gotovo je postopek hitrejši, kot če moraš pridobivati še kakšna druga soglasja. Je pa po drugi strani situacija zaradi pandemije koronavirusne bolezni upočasnila nekatere postopke. Če ne bi bil omejen dostop do upravnih enot, bi bilo verjetno še hitreje. Ampak mislim, da sva v končni fazi zelo hitro dobila gradbeno dovoljenje.«
Ko ju povprašamo, če se spomnita še česa zanimivega iz tega obdobja, povesta, da sta, še preden je hiša začela rasti, nekako živela z njo. »Ves čas sva hodila na parcelo, kosila travo, si predstavljala, kako najina hiša stoji na njej. Tudi piknik smo imeli na še praznem prostoru. Na prostoru, kjer bo jedilnica s steklenim kotom v dnevnem prostoru, je bila velika hruška in tam sem si zaželela gugalnico. Te zdaj ni več, bomo pa na istem prostoru sedeli tudi v novi hiši, le namesto gugalnice bo tam jedilna miza. Lep prostor je in res se tam dobro počutimo. Novi sosedje so nama rekli, da tako veliko, kot sva bila midva tam, ni bil še nihče,« s smehom naš pogovor zaključi Maša.
Z začetkom gradbenih del na parceli - z izkopom gradbene jame in postavljanjem temeljne plošče – se je njuna sanjska hiša iz papirja in domišljije končno začela seliti v realni svet. S kakšnimi izzivi sta se srečevala in kaj sta doživljala v tej fazi, pa v naslednjem blog zapisu.