Slovenci smo bili v preteklosti tradicionalno naklonjeni zidani gradnji, zato smo montažno gradnjo sprva sprejeli precej zadržano. Predsodki so se nanašali predvsem na požarno varnost, zvočno zaščito, vlago, plesen, zaščito pred insekti, zmožnost akumulacije toplote in trajnost oziroma življenjsko dobo montažnih hiš.
Morda kakšna od zgoraj omenjenih stvari na začetku, ko si je montažna gradnja še utirala pot, res ni bila optimalna, a do danes so se stvari močno spremenile, saj se materiali in tehnologije zelo hitro razvijajo. Ustrezna sestava konstrukcije, pravilna izbira in vgradnja materialov ter primernih stenskih oblog danes zagotavljajo zahtevano požarno varnost, zvočno zaščito, akumulacijo toplote, zaščito pred insekti in s tem trajnost montažnih hiš.
Ena bolj zakoreninjenih zmot o montažnih hišah zadeva njihovo trajnost oziroma življenjsko dobo. Zagovorniki zidane gradnje namreč trdijo, da montažne hiše v nasprotju z zidanimi niso »za vedno«, da je njihova življenjska doba precej krajša. A dejstvo je, da je življenjska doba montažne hiše povsem primerljiva z zidano. Seveda to velja le, če jo redno in pravilno vzdržujete. Kaj to pomeni? Med drugim je treba redno pregledovati in vzdrževati streho, žlebove, stavbno pohištvo, stavbno-mizarske izdelke in vse dele hiše, ki so izpostavljeni zunanjim vremenskim vplivom. Pričakovana življenjska doba vašega doma bo tako tudi sto let in več.
| Osnovni konstrukcijski material pri montažni gradnji je les, ki je trajen gradbeni material. Za gradnjo hiš se je uporabljal že leta 1200 pr. n. št., kar dokazujejo zgodovinski viri, lesene hiše pa spadajo med najstarejše stavbe na svetu. |
Večina ponudnikov za konstrukcijsko stabilnost in trdnost objekta daje 30 let garancije, Lumar pa kar 35 let. Posebno pozornost namenjamo tudi čim daljšim garancijskim rokom dobaviteljev, sodelujemo s stalnimi in zanesljivimi podizvajalci obrtniško-inštalacijskih del, tako da ima kupec zagotovljeno strokovno vgradnjo, svetovanje in servis tudi zunaj garancijskih rokov vgrajene opreme. Poleg tega kupci naših hiš ob prevzemu hiše dobijo knjižico z navodili in nasveti, kako pravilno vzdrževati hišo in pravilno uporabljati njene sisteme. Predvsem pa smo jim ves čas, tudi po vselitvi, na voljo za vsa morebitna vprašanja.
S pravilnim projektiranjem konstrukcije montažne hiše brez težav dosežejo zahtevano odpornost proti požaru. Les kot gradbeni material sicer sodi med gorljive gradbene materiale, vendar je v primeru montažne gradnje primerno zaščiten z mavčno vlaknenimi oblogami. Skladno s podatki proizvajalca in pridobljenimi certifikati za požarno odpornost Lumarjevih konstrukcij, že z eno mavčno vlakneno oblogo na notranji strani lahko dosežemo požarno odpornost 30 min, z dvema pa tudi do 90 minut. Požarna odpornost je zraven oblog odvisna tudi od uporabe ostalih materialov, predvsem vgrajene izolacije.
Les kot gradbeni material izkazuje dobre lastnosti predvsem kar zadeva toplotne izolativnosti, saj jo prevaja do 300-krat počasneje kot jeklo. Prenos toplote na sosednje elemente ali konstrukcije je pri varovanju pred požarom ključno. Na tak način ščitimo konstrukcijo, da se požar ne širi naprej. Konstrukcijski les izkazuje boljšo nosilnost v primeru požara kot jeklo. Meritve izkazujejo, da v primeru požara zogleni približno 0,6 mm konstrukcije na minuto, kar v realnosti pomeni, da konstrukcija še zelo dolgo ohranja svojo nosilnost. Jeklu se prične nosilnost manjšati že pri 230 stopinjah Celzija, pri 750 stopinjah Celzija je nosilnost le še 10-odstotna.
Dobra toplotna izolativnost lesa predstavlja prednost tudi z vidika toplotne stabilnosti v primeru požara. Les namreč prevaja toploto 300-krat počasneje kot jeklo, kar pomeni, da je tudi prenos toplote na sosednje elemente bistveno počasnejši. S tem zagotavljamo počasnejše naraščanje temperature v sosednjih prostorih.
Potresna varnost montažnih hiš je na zelo visoki ravni, saj so se pravila za projektiranje tudi na tem področju zaostrila. Dejstvo je, da les, ki je glavni gradnik montažnih hiš, ob potresu deluje precej bolj prožno kot beton in precej bolje prenaša tresenje tal. Možnost poškodb konstrukcije je zato bistveno manjša. Poleg tega so montažne hiše bistveno lažje od zidanih, kar pomeni, da v primeru potresa na konstrukcijo deluje občutno manjša horizontalna potresna sila. V večini primerov je tako lastna konstrukcija montažne hiše dovolj močna, da se zoperstavi tako horizontalnim potresnim kot tudi vetrnim silam.
| Konstrukcijski stiki pri leseni gradnji so bolj podajni kot pri betonu in opeki, zato precej bolje prenašajo tresenje tal. Možnost poškodb konstrukcije je zato bistveno manjša. |
O tem, da se montažne hiše v primeru potresa bolje obnesejo od zidanih, pričajo podatki z območij, ki jih je prizadel potres. Marsikatera klasično zidana hiša je bila v potresu skoraj v celoti uničena, montažne hiše pa večinoma z manjšimi poškodbami. Montažne hiše namreč zaradi lahke konstrukcije in podajnosti spojev bistveno bolje prenašajo obremenitve, ki delujejo ob potresu, poleg tega je pri načrtovanju natančno izračunana dinamična obremenitev, ki jo mora hiša prenesti.
Primer poplave je ena izmed naravnih nesreč, ki se lahko zgodi kateri koli hiši. Enako velja za izlitje vode zaradi počene cevi. V obeh primerih je nujna hitra in kvalitetna sanacija, ki preprečuje, da bi zastala voda potovala naprej po konstrukciji in povzročala trajne poškodbe materiala. Razlika med načinom gradnje objekta pa se pojavi v izvedbi sanacije. Sanacija namočenega materiala je v primeru lesene montažne gradnje hitrejša in učinkovitejša. Izvaja se običajno tako, da se konstrukcija odpre do višine, do katere je voda prišla in se enostavno zamenja namočen material (izolacijo, mavčno vlaknene plošče …). Nujno je potrebno preveriti stanje lesene konstrukcije. Le ta se lahko izsušuje ali zamenja, glede na stanje po poplavi, kar se oceni po opravljenem kvantitativnem pregledu odprte stene. V vsakem primeru je sanacija čista in hitra. Vedno je potrebno preveriti tudi stanje tal in preveriti eventualne poškodbe na talnih oblogah in potrebo po sušenju estriha. Če je sušenje potrebno, se v estrih izvrtajo luknje, skozi katere se izsušuje zastala voda iz materiala. Objekt je tako saniran do te stopnje, da je ponovno popolnoma suh in ne bo prihajalo do kasnejših pojavov vlage ali plesni na stenah zaradi nenatančno izvedene sanacije oz nezadostnega sušenja objekta.
Les, ki se uporablja pri montažni gradnji, je predhodno termično obdelan in ustrezno suh, kar pomeni, da lesni škodljivci in insekti v njem nimajo osnovnih pogojev za življenje, zato je zanje nezanimiv in ga niti ne napadajo. Dodatna zaščita lesa z zdravju škodljivimi zaščitnimi sredstvi je zato nesmiselna in nepotrebna, skladno z usmeritvami v trajnostno gradnjo in krožno gospodarstvo se tudi spodbuja uporaba čim bolj naravnih materialov.
Od takrat, ko so se pri nas pojavile prve montažne hiše, pa do danes, se je na področju montažne gradnje marsikaj spremenilo. Na bolje. Sodobna montažna gradnja z lesom je rezultat sožitja v preteklosti že velikokrat preizkušenih gradbenih tehnik, sodobne tehnologije in materialov, vse to pa ob upoštevanju predpisov s področja gradnje in energijske varčnosti zagotavlja kakovosten izdelek, torej hišo, ki bo ob rednem vzdrževanju zdržala več generacij.
| Povečanje deleža gradnje lesenih objektov je tudi ena izmed zavez Evropske unije pri spodbujanju zelene gradnje. Les je material prihodnosti, ki omogoča skladiščenje CO2 in tako bodočim generacijam omogoča življenje v čistejšem in bolj zdravem okolju. |