Ob 30. obletnici Lumarja so znani Slovenci, ki so se odločili svoj dom zgraditi z Lumarjem, z nami delili svoje izkušnje gradnje in bivanja v hiši Lumar. Dom za svojo, zdaj že 6-člansko družino, je z nami ustvaril tudi priljubljeni glasbenik Luka Šulić. Hiša, ki sta jo z ženo zasnovala v sodelovanju s SoNo arhitekti, predstavlja ravnotežje med sodobnostjo in domačnostjo ter je prejela tudi nagrado za arhitekturne dosežke BigSee. V njej se odlično počutijo in ustvarjajo nepozabne spomine, dva otroka sta se celo rodila v njej, kot nam je v pogovoru za naš blog zaupal Luka.

Koliko časa živite v hiši Lumar? Kakšne so vaše izkušnje, kako se počutite v njej?

V hiši Lumar živimo že od leta 2018. Počutimo se odlično, zato bi se ob tej priložnosti rad zahvalil Lumarju, da je pomagal ustvariti ne samo hišo, ampak tudi dom za našo družino, ki se je od takrat kar povečala. V bistvu sva z ženo ugotovila, da sva načrtovala premalo otroških sob, ampak vsega se ne da vnaprej načrtovati. Dva otroka sta bila celo rojena v naši hiši. Večkrat se pošalim na ta račun, da nam je Lumar pomagal zgraditi celo porodnišnico, ne samo hišo (smeh). Gotovo je tudi hiša pripomogla k naši rastoči družini.

Pa je hiša še vedno dovolj velika za potrebe povečane družine?

Ko so otroci majhni, še ne potrebujejo toliko sob, tako da nam zaenkrat zadošča. Kasneje, ko bodo v puberteti, pa bomo morda morali narediti še eno Lumarjevo hišo, takrat z malo več sobami (smeh).

Zakaj ste se odločili za Lumar? 

Pravzaprav sva začela iskati stanovanje, vendar v tistem času v Mariboru ni bilo primerne ponudbe. Potem je prijatelj omenil Lumar in nama svetoval, da se pogovoriva z njimi. Že po prvem sestanku z njimi sem imel zelo dober občutek, začutil sem profesionalizem, ki se je tudi kasneje potrjeval. Nudili so nama pomoč tudi pri izbiri parcele in pri vseh ostalih postopkih pri gradnji hiše, ki zna biti zelo stresna izkušnja. Za nas pa je bila to v bistvu zelo prijetna izkušnja, ravno zaradi pomoči in podpore, ki sva jo dobila pri Lumarju.

Tudi pri izbiri parcele so vam pomagali?

Tako je, pri izbiri zemljišča in tudi pri pridobivanju vse potrebne dokumentacije, kar je za nekoga, ki se na to ne spozna in je tudi veliko odsoten zaradi koncertov, izjemno dragoceno. Zlasti za umetniški tip človeka, kot sem sam, ki nima rad birokracije in nima energije za ukvarjanje z njo.

Zakaj ste izbrali ravno hišo iz družine Blackline?

Družina hiš Blackline nama je bila zelo zelo všeč, vse od dizajna do materialov. Končni načrt za našo hišo smo zasnovali skupaj s SoNo arhitekti. Pri tem so seveda upoštevali najine želje, še bolj pa sva cenila njihove nasvete, saj ko delaš prvo hišo, nimaš nobenih izkušenj. Sodelovanje se je izkazalo za odlično, naša hiša je dobila tudi nagrado BigSee za arhitekturne dosežke, tako da smo še bolj ponosni na svoj dom.

Kako je potekalo sodelovanje z arhitekti, koliko je v vaši hiši vas osebno?  

Pri načrtovanju je bolj sodelovala žena, so mi bili pa všeč vsi predlogi arhitektov. Zdi se mi, da smo uspeli ujeti ravnotežje med sodobnostjo in domačnostjo, ta dva vidika sta tista, ki delata naš dom poseben.

Ali hiša spodbuja vašo kreativnost, ustvarjate glasbo v njej?

Zdaj, ko imam štiri otroke, sem vesel, da sem si pri načrtovanju zamislil kotiček, kjer lahko v miru ustvarjam. Že takrat sem vedel, da bom potreboval svoj mir. Tako imam v hiši svojo glasbeno sobo, nekoliko stran od bivalnih prostorov. Hiša tudi stoji v zelo mirnem okolju, kar pripomore k temu, da ustvarjam v miru, tudi izolacija je odlična.

Zdi se mi, da smo uspeli ujeti ravnotežje med sodobnostjo in domačnostjo, ta dva vidika sta tista, ki delata naš dom poseben.  

Imate kakšno posebno zvočno izolacijo?

V spalnem delu, v otroških sobah in spalnici, in v glasbeni sobi smo uporabili notranje stene Lumar Silent z izboljšano zvočno izolativnostjo. Tako so nama takrat predlagali pri Lumarju in se je dobro izkazalo, ponoči se nič ne sliši iz okolice, tudi podnevi minimalno.

Kako ste sicer zadovoljni z akustiko hiše? 

Mislim, da je sama akustika odvisna od uporabljenih materialov. Preizkusil sem že vse prostore v hiši in v vsaki sobi je bil zvok lep, plemenit, tako kot hiše Lumar (smeh).

Kaj se največkrat predvaja v vaši hiši?

Trenutno pri nas največ odmevajo otroške pesmice. V naši hiši se veliko pleše in poje, imamo tudi klavir, violončelo, različna glasbila. Vesel sem, da nismo v bloku, ker bi bili verjetno tako glasni, da sosedje ne bi bili zadovoljni z nami (smeh). Tu pa se nihče od sosedov ne pritožuje, kar je še en dokaz za to, da je hiša odlično zvočno izolirana.

Slišati je zelo prijetno vzdušje.

Vzdušje je res zelo veselo. Tudi ko se vrnemo nazaj s počitnic, je lep občutek. Takoj začutimo udobje, toplino in zdaj moramo dvakrat premisliti, če bi sploh kam šli na počitnice. Ne samo zato, ker je to s toliko otroki že kar logistični izziv, ampak tudi zato, ker težko zapustimo svoj dom, če že, mora biti res nekaj posebnega.

Umetnost in šport sta dve stvari, ki se mi zdita zelo pomembni za razvoj, ne samo fizični, tudi mentalni, in za to, da otroci od malih nog razvijajo neko disciplino. 

Kateri je vaš najljubši kotiček v hiši in zakaj?

Gotovo je to prostorna dnevna soba, ki je povezana z bralnim kotičkom – med njima je samo kamin – in s kuhinjo v velik bivalni prostor. V tem prostoru se družimo s celo družino in to je tisto, kar hiši daje toplino. Naš bralni kotiček je zdaj bolj otroška igralnica, tam imajo otroci svoje igrače in so malo ločeni od dnevne sobe, še vedno pa na očeh, da ne zganjajo lumparij (smeh).

Se vam otroci kdaj pridružijo, ko kaj zaigrate?

Tudi v dnevni sobi imam klavir, na katerega včasih zaigram ali pa prinesem čelo in pojemo, plešemo. Otroci tudi radi uprizorijo svoje lutkovne predstave, zložijo kuhinjske stole v vrsto in jih moramo gledati, jim ploskati, kar je čudovito.

V vašem domu je verjetno kar pri vseh prisotna ljubezen do glasbe. Boste otroke usmerjati v to?

Posluh imajo vsi, slišim jih, ko pojejo. Povedo tudi, da bi igrali, saj imajo v svoji okolici ves čas glasbila. Zdaj so še majhni in upam, da jim bo ta entuziazem ostal tudi, ko bodo šli v osnovno šolo. Takrat bi jih vpisal v glasbeno šolo, želim si, da bi jo obiskovali. Ne bom jih silil, gotovo pa jih bom podpiral, če se bodo odločili za to. Kakorkoli se bodo odločili, jim bom stal ob strani. Najstarejšega sina na primer zanima ples in na tej poti ga absolutno podpiram. Je pa v naši družini pomemben tudi šport. Umetnost in šport sta dve stvari, ki se mi zdita zelo pomembni za razvoj, ne samo fizični, tudi mentalni, in za to, da otroci od malih nog razvijajo neko disciplino.

Jim je všeč vaša glasba?  

Zdaj sem začel skladati svojo glasbo, posnel sem glasbo za svoj album in je prav fino, ko mi starejši sin reče, ko se vozimo v vrtec: »Tata, zdaj pa zaigraj eno tvojo,« (smeh). Prav dober občutek je, ko čutiš, da te otroci podpirajo.

Zdi se mi, da lahko s svojo glasbo najbolj razkrijem svojo dušo, česar do zdaj nisem imel priložnosti. 

Pohvala v teh letih, ko so otroci najbolj iskreni, res veliko pomeni.

Včasih me vprašajo tudi, zakaj imam same žalostne pesmi. Ne vem, mogoče sem globoko v sebi bolj melanholična duša (smeh). Ali pa me vprašajo, zakaj so moje skladbe počasne, otroci imajo radi več akcije. Naj ob tem povem, da sta med desetimi skladbami na albumu tudi dve hitrejši, bom pa skušal na drugi plošči to ravnotežje nekoliko popraviti (smeh).

Kaj trenutno ustvarjate?

Zadnji dve, tri leta ustvarjam svojo glasbo. Moj prvi album je bil posnet v Pragi s češkim studijskim orkestrom, vse partiture za orkester sem pisal sam. To je bil kar velik izziv, ampak to imam rad in se mi zdi res nekaj čudovitega, ker se mi zdi, da lahko s svojo glasbo najbolj razkrijem svojo dušo, česar do zdaj nisem imel priložnosti. Zadnje leto sem veliko snemal, tudi videospote, pripravljenega imam ogromno materiala, ki čaka na izdajo in komaj čakam na to. Januarja bom začel izdajati svojo glasbo, album pa se bo začel prodajati aprila.

Tudi mi z veseljem čakamo na izid vaših skladb in vam želimo veliko uspeha na vaši poti. Če se vrneva še v čas, ko sta v 2Cellos sodelovala s Stjepanom, je bilo to zelo pestro obdobje. Zelo veliko sta nastopala po svetu, gostovala v priljubljenih TV oddajah, v Beli hiši, sodelovala z drugimi glasbeniki. Se vam je kateri dogodek posebej vtisnil v spomin?

Z 2Cellos sva s Stjepanom res nekajkrat prepotovala svet. Najprej tri leta z Eltonom Johnom, potem še sama in je bilo res pestro. Takrat v najbolj intenzivnih časih niti nisem imel časa razmišljati, da bi si ustvaril dom in družino, to je prišlo kasneje. O tistem času bi lahko napisal celo knjigo, težko bi izpostavil en dogodek. Eden mojih najljubših nastopov je bil v Royal Albert Hall, pa v drugih kultnih dvoranah, v Sydney Opera House, v Radio City Hall, Red Rocks Amphitheatre v Koloradu ali Hollywood Bowl v Los Angelesu. Napolniti take dvorane in športne arene z violončelom je res nekaj posebnega in zdaj s ponosom in zadovoljstvom gledam na vse, kar sva dosegla skupaj. Je pa tudi res, da stalno gledam naprej. Kako narediti nekaj novega, kako ustvarjati, biti kreativen še naprej. Rad načrtujem, tako v glasbi, kot tudi o drugih stvareh, na primer kako zgraditi hišo z več otroškimi sobami (smeh).

Kako se je bilo po teh potovanjih vračati domov, v vašo hišo?

Dom in družina je nekaj, kar sem si želel od nekdaj, to je tisto, kar te drži na Zemlji, da ne poletiš previsoko, in kar te dela hvaležnega. Moraš biti hvaležen za vsak trenutek in nikoli ničesar jemati kot samoumevno, tako na profesionalni poti kot zasebno. Najbolj sem ponosen na to, da mi je kljub tempu in koncertiranju, potovanjem po vsem svetu uspelo ustvariti družino in to, da sem dober oče in mož, najboljši, kot sem lahko. Naš dom, ki smo ga ustvarili skupaj z Lumarjem, gotovo pripomore k ravnotežju, k temu, da se dobro počutimo in gremo skupaj naprej proti novim izzivom.

Se je glede na vašo odsotnost gradnja vaše hiše zavlekla?

Kadar sem bil doma, sva se z ženo oglasila na Lumarju, da smo uskladili, kar je bilo potrebno, je pa ogromno dela nase prevzel Lumar. Vse se je v bistvu odvijalo zelo hitro. Zdi se mi, da so največ časa vzela gradbena dela, ki niso neposredno povezana z Lumarjem. Pri tem se mi zdi zelo pomembno, da imaš dober gradbeni nadzor, nekoga, ki vodi gradbena dela do temeljne plošče in tudi kasneje za urejanje okolice. Pri tem smo mogoče izgubili največ časa, ker tega ne izvaja Lumar in bi se mogoče morali sami bolj pripraviti in prej načrtovati okolico. Če bi se še enkrat lotil projekta, bi mogoče bolj pogumno načrtoval tudi ta vidik gradnje okolice.

Kako ste sodelovali z Lumarjem? Se je vaš pogled na hišo kaj spremenil zdaj, ko že nekaj let bivate v njej?

Vse je idealno, razen tega, da bomo mogoče čez nekaj let imeli premalo otroških sob (smeh). Morda bi danes kaj spremenil pri načrtovanju, saj če nikoli nisi živel v hiši, ne moreš točno vedeti, kaj ti ustreza. Se pa ne bi odločil za nikogar drugega kot za Lumar, če bi še enkrat gradil. Celotna izkušnja, tudi izvedba je bila narejena do popolnosti. Midva sva se takrat odločila za finaliziran objekt, to pomeni, da nismo imeli nobenega stresa s podizvajalci, z gradnjo. Gradnja hiše je lahko namreč velik glavobol, če moraš vse koordinirati. Lumar ima tudi vrhunske podizvajalce na vseh področjih. Tudi ko so prišli izvajalci in montirali ali popravljali, lahko izrečem samo pohvale. Prav tako je kakovost materialov zelo visoka. Znanci so me opozarjali, da imaš pri vrtanju v steno z mavčno ploščo občutek, kot da bi vrtal v maslo. Pa sploh ni tako, čeprav so na steni mavčne plošče, je občutek tak, kot bi bila stena zidana.

Če bi še enkrat gradil, se ne bi odločil za nikogar drugega kot za Lumar. Celotna izkušnja, tudi izvedba je bila narejena do popolnosti.

Vas je v hiši kaj presenetilo, razočaralo? 

Razočaralo me ni prav nič. Presenetilo, v pozitivni smeri, me je mogoče prezračevanje. V hiši je vedno svež zrak, kar zlasti poleti veliko pripomore k udobju. V hiši sploh nimamo klime in se kljub temu zrak ohladi na želeno temperaturo, pozimi pa tudi od nikjer ne piha. Nisem pričakoval, da v resnici tako dobro deluje in to kljub ekstremnim vremenskim razmeram, ki smo jim priča. S talnim in stropnim hlajenjem ali pozimi ogrevanjem imamo lahko celo leto idealno temperaturo, kar je neprecenljivo za udobje bivanja. V pozitivni smeri bi torej lahko izpostavil prezračevanje, zvočno izolativnost, talno in stropno ogrevanje in hlajenje.

Mislite, da bo to vaša hiša tudi v naslednjih 20, 30 letih?  

Misel na selitev v drugo hišo mi vzbuja malo grenak priokus. Ko enkrat vzljubiš dom, tudi dva otroka sta rojena v tej hiši, je odločitev o selitvi težka, ne bomo je sprejeli zlahka. Res je, da bodo otroci enkrat zrasli in šli svojo pot, tako da ne bomo potrebovali večje hiše, po drugi strani pa bodo, upam, nekoč z nami tudi vnuki in bo vedno prišla prav kakšna dodatna soba. Bomo videli, verjetno se bomo enkrat morali preseliti oziroma narediti še eno, večjo Lumarjevo hišo (smeh).

Ko enkrat vzljubiš dom, tudi dva otroka sta rojena v tej hiši, je odločitev o selitvi težka, ne bomo je sprejeli zlahka.

Ali razvoj Lumarja spremljate tudi po vselitvi?  

Vsekakor. Prijavljen sem na Lumarjev novičnik, spremljam jih na Instagramu, Facebooku, kdaj tudi kaj povšečkam. Zelo mi je zanimiva nova iQwood lesena gradnja. Tudi moj instrument je narejen iz lesa in bivati v leseni, trajnostni hiši je lepa misel. Mogoče nekoč, odvisno od tega, koliko koncertov bom imel (smeh).

Kaj bi sporočili Lumarju ob njegovi 30. obletnici?    

Lumarju želim vse najboljše za 30. rojstni dan in da bi tudi v prihodnje ustvarjali ne samo hiše, ampak domove družinam po vsej Sloveniji in širše.