Slovenska lesnopredelovalna industrija je le še bleda senca paradnega konja izpred nekaj desetletij. Privatizacija po osamosvojitvi, pomanjkanje vizije in vlaganja v razvoj, da bi obdržala korak s časom, so razlogi, da je propadlo več kot 20 nekdaj velikih podjetij iz te panoge. Kot kaže, pa se ji obetajo boljši časi.
V Lumarju, vodilnem slovenskem proizvajalcu skoraj nič-energijskih montažnih objektov, smo s svojimi inovativnimi in okolju prijaznimi rešitvami že skoraj tri desetletja prisotni tako v Sloveniji kot tujini, v začetku novembra pa smo zabeležili nov pomemben mejnik v razvoju družbe, in sicer z začetkom strateške naložbe in povezovanja z družbo iQwood. S tem korakom v Sloveniji nastaja partnerstvo, ki bo omogočilo povezovanje celotne lesnopredelovalne industrije – od hloda do končnega izdelka. Smo med prvimi, ki se tega lotevamo bolj strukturirano in upamo, da bomo v domačo predelavo lesa spodbudili tudi druga podjetja iz te panoge.
V povsem naravni leseni masivni konstrukciji, ki ne vsebuje niti grama lepila in ki so jo razvili v podjetju iQwood, smo prepoznali ne samo poslovno priložnost za množično proizvodnjo takšne konstrukcije iz slovenskega lesa, ampak predvsem možnost, da naredimo korak naprej pri uresničevanju Lumarjeve vizije trajnostne gradnje. Dejstvo je namreč, da bomo s hišami iz tako narejene konstrukcije kupcem zagotovili še bolj ugodno in zdravo bivalno okolje s čim manjšim oziroma celo s pozitivnim ogljičnim odtisom v celotnem življenjskem ciklu hiše. Zgolj za primerjavo: v trislojni CLT-konstrukciji za povprečno hišo je dve do tri tone lepila, vemo pa, da takšnega lesa po izteku življenjske dobe ne moremo reciklirati.
V masivni mozničeni konstrukciji lepilo nadomeščajo bukovi mozniki, ki lesu zagotavljajo stabilnost in statično ustreznost, takšno hišo pa je mogoče v celoti reciklirati. Les je tehnično sušen in ne potrebuje globinske impregnacije ali kakšne druge dodatne zaščite pred škodljivci. Prav tako niso potrebne dodatne stenske obloge na notranji strani. Nekateri kupci se sicer odločijo za niansiranje z belo barvo, ekološko najbolj ozaveščeni jo bodo le naoljili ali povoskali ali pa se morda odločili za ilovnat omet in s tem dodatno prispevali k zdravi bivalni klimi v svojem novem domu.
Velika masa križno mozničenega lesa med drugim zagotavlja izjemno toplotno akumulacijo s prijetnim sevalnim učinkom, ki daleč presega tovrstne lastnosti pri zidani gradnji, primerna je tudi za pasivne hiše. Hkrati zagotavlja naravno zvočno izolacijo in občutno boljšo požarno odpornost, saj v primeru požara ne gori, ampak karbnonizira, s čimer ustvarja samozaščitno plast pred ognjem in hkrati ohranja statično trdnost.
»S strateškim vstopom v podjetje iQwood v Lumarju nadaljujemo naše aktivnosti na področju trajnostnega razvoja in delovanja, ki smo si jih leta 2018 zastavili z našo trajnostno poslovno strategijo. Ker verjamemo v slovenski les in znanje pri proizvodnji kakovostnih polproizvodov in proizvodov, zdaj začenjamo lokalno zgodbo, ki pomeni priložnost za celotno slovensko lesnopredelovalno verigo,« pravi Marko Lukić, direktor in solastnik družbe Lumar.
Letos tako načrtujemo, da bomo iz približno dva tisoč metrov slovenske hlodovine proizvedli okrog tisoč kubičnih metrov križno mozničenega konstrukcijskega lesa, v prihodnjem letu pa želimo to količino potrojiti, kar pomeni, da bi lahko zgradili od 50 do 100 objektov.
Verjamemo, da je bivanje z naravo največ, kar si lahko v prihodnosti resnično želimo. V Lumarju smo zato zasnovali koncept Lumar Zero Emission Living®, saj smo trdno prepričani, da je to edini način za ohranitev našega planeta. Koncept razumemo kot skupek celovitih rešitev na področju trajnostnega bivanja brez emisij, ki bodo pozitivno vplivale na prihodnje generacije. V okviru te naše obveze in usmeritve za prihodnost smo v sodelovanju z arhitekturnim birojem Objem narave razvili novo linijo skoraj nič-energijskih hiš Lumar GreenLine, ki prerašča stroge bivanjske okvirje hiše in ponuja novo dimenzijo navezovanja z naravo. S premišljenimi tlorisnimi zasnovami smo ustvarili racionalne in prilagodljive rešitve za različna življenjska obdobja stanovalcev. Notranji prostori se prek velikih steklenih površin neposredno navezujejo na zunanje prostore in tako brišejo mejo med notranjim ambientom in vrtom, premišljena zasnova pa stanovalcem kljub temu zagotavlja potrebno zasebnost.
V središču strateškega partnerstva je produkt iQwood – industrijsko zasnovan izdelek, ki temelji na starih znanjih, ko so v stavbarstvu gradili brez uporabe lepil in kovinskih delov. »Mozničene lesene stene brez lepil, ki smo jih vizionarsko razvijali vse od leta 2012, sem vedno videl kot pozitivno luč v tunelu slovenske lesne industrije. Z željo po resni proizvodnji smo marsikdaj s podjetniškega vidika šli precej po robu, saj sem verjel, da lahko le z napredkom ustvarimo izvozni produkt slovenske lesne industrije. In povezovanje z Lumarjem zdaj materializira prav to, možnost, da produkt uspešno predstavimo in ponudimo tudi v tujini,« pravi Miha Bogataj, ustanovitelj in dosedanji direktor družbe iQwood.
| Razvoj tehnologije in izdelava masivne lesene stene brez lepil, kemikalij in kovin, sestavljene le iz križno zloženih lesenih desk, trdno in trajno spojenih z masivnimi lesenimi mozniki, ima dodatno prednost zaradi zdrave bivalne klime tudi z ekološkega vidika. |
»Konstrukcijsko izredno močne masivne lesene elemente, s katerimi ustvarjamo popolnoma nove standarde biogradnje v Sloveniji in tudi širše, smo letos uspešno testirali na Zavodu za gradbeništvo. Za proizvodnjo smo razvili poseben stroj s CNC-tehnologijo, s katerim proizvajamo trajnostni izdelek povsem brez lepil ali drugih materialov in za katerega smo letos prejeli srebrno nacionalno priznanje za inovacije Gospodarske zbornice Slovenije. Priznanje je nagrada za ves trud, čas in znanje, ki smo ga vložili v razvoj in nam daje zagon, da še naprej rastemo in se razvijamo,« dodaja Martin Hladnik, direktor iQwooda.
Preplet stavbarske tradicije, ki jo na sodoben tehnološki način interpretira iQwood, in finalizacije objekta na ključ, ki ga ponujamo v Lumarju, bo ponudil storitev, ki je tako pri nas kot tudi v tujini ekološko ozaveščeni kupci z izredno individualiziranimi željami do zdaj niso mogli najti. Združujemo namreč tesarsko tradicijo s finalizacijo objekta na ključ, kar pri ponudnikih tovrstnih izdelkov manjka.
S tem produktom in s kakovostno ter strokovno ekipo z dolgoletnimi izkušnjami na področju gradnje lesenih objektov v Lumarju nagovarjamo segment najzahtevnejših kupcev tako v Sloveniji kot tudi v tujini.
Prvo takšno hišo smo izvozili in postavili v Avstriji, kjer je veliko zanimanja po tovrstnih izdelkih, ki zagotavljajo zdravo in ekološko bivanje. Seveda takšna hiša stane nekaj več (za tri do štiri odstotke v primerjavi s hišami grajenimi iz CLT-konstrukcije), a tudi obleka iz kakovstnega materiala ali kakovostna hrana staneta nekaj več.
Kako bomo bivali v hiši, definiramo danes za naslednjih 100 let.
S križno mozničenimi stenami je mogoče graditi tudi tri- do štirietažne objekte, saj sistem gradnje omogoča do 12 metrov široke razpone brez stebrov in odprte zasnove z veliko steklenih površin. Zato želimo spodbuditi tudi javne naročnike v Sloveniji, da bi začeli javne stavbe, kot so vrtci, šole in domovi za starejše, projektirati in graditi s tem inovativnim izdelkom.
»Slovenija bi morala po vzoru Francije bolj smelo pristopiti k temu, da se javni objekti gradijo izključno ali pretežno iz lesa. Sicer imamo uredbo, ki govori o 30 odstotkih volumenskega materiala na osnovi lesa, vendar je to nesmisel. Konstrukcijski les bi moral biti osnovni gradnik. Država poudarja, da je les njeno naravno bogastvo, svojih objektov pa ne gradi iz lesa,« pravi Marko Lukić.
Več kot milijon in pol kubičnih metrov slovenske okrogle hlodovine zdaj izvažamo v tujino, predvsem v Avstrijo, nazaj pa uvažamo polizdelke in izdelke, ki imajo precej višjo ceno od cene izvožene hlodovine. Izvoz kubičnega metra hlodovine v Avstrijo denimo prinese 100 evrov, medtem ko je strošek uvoza lepljencev iz Avstrije 700 evrov za kubični meter. Strateško povezovanje z družbo iQwood bo omogočilo zapiranje krogov v Sloveniji in s tem pomembno vplivalo na slovensko lesnopredelovalno verigo. Celoten proces, od hloda do končnega izdelka oziroma hiše, bo namreč potekal doma. Na tak način bomo bogatili lokalno okolje, saj bomo prispevali k delovnim mestom z večjo dodano vrednostjo, hkrati pa bo ta dodana vrednost ostajala v Sloveniji.
Če bi vso hlodovino, ki jo zdaj izvažamo, sami predelali v izdelke, kot je lesena hiša, na primer, to pomeni pol milijarde evrov dodane vrednosti. Če to delimo s 50.000 evri dodane vrednosti na zaposlenega, je to 10.000 delovnih mest. To je trenutno v Sloveniji znanstvena fantastika. Dobro oblikovani in tehnološko napredni izdelki, za katerimi stoji veliko znanja, ki ga konkurenca ne more takoj skopirati, pa so tisti, ki generirajo pravo dodano vrednost. Danes kubični meter hlodovine stane okrog 100 evrov, kubični meter desk 300 evrov, kubični meter dolžinsko lepljenega lesa 450 evrov, kubični meter tega lesa v končnem izdelku (hiši) pa 1250 evrov. Šele ko les vgradimo v hišo, dobimo končni izdelek v vrednosti od 250.000 do 500.000 evrov. To je torej končni cilj – iz hloda dobiti pravo vrednost.
| Milijon in pol evrov vredno strateško partnerstvo bo omogočilo najmanj petkrat večjo proizvodnjo v primerjavi z letošnjo in povečanje proizvodnih zmogljivosti. Pretežni del sredstev bomo porabili za kapitalsko okrepitev podjetja ter za nakup tehnološko sodobnejšega in produktivnejšega stroja za večje proizvodne zmogljivosti. |