Podnebne spremembe – del našega vsakdana in vzvod za naše ravnanje

Živimo v času, ko podnebne spremembe niso več oddaljena ali abstraktna tema, temveč vsakdanja resničnost, ki jo občutimo vsi – na domačih vrtovih, med vožnjo v službo in v varnem zavetju svojih domov. Vsak dan spremljamo informacije o taljenju ledenikov, dvigu morske gladine, vročinskih valovih in vse pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkih. Pogosto jih odmislimo, ker se nam zdijo oddaljene, vendar se v resnici spremembe dogajajo tu in zdaj.

V Lumarju verjamemo, da je ozaveščanje in informiranje del našega poslanstva. Zato želimo na jasen način predstaviti ključne vplive podnebnih sprememb ter spodbuditi razmislek o tem, kako lahko vsak posameznik prispeva k bolj trajnostni prihodnosti. Kot pogosto poudarja vodja razvoja in trajnosti v Lumarju, Nataša Teraž Krois, »odgovornost za okolje se začne pri nas samih – v vsakodnevnih, pogosto majhnih odločitvah, ki pa imajo dolgoročno izjemno velik učinek.«

Kako hitro se spreminja naše podnebje?

Podnebne spremembe so znanstveno zelo dobro dokumentirane. Opazovanje temperatur zadnjih 50 let jasno kaže na izrazit trend naraščanja. Projekcije za območje Srednje Evrope kažejo, da je povprečna temperatura že danes približno 2 °C višja kot leta 1990, ob trenutnem trendu pa bi se lahko do leta 2100 dvignila za več kot 5 °C.

Vendar se je potrebno zavedati, da povprečni dvig temperature ni enak dnevnemu dvigu, ki ga občutimo. Takšne spremembe imajo neposreden vpliv na rastlinski svet, na kmetijstvo in na naše vsakdanje življenje. Gre za spremembe, ki se ne kažejo le v povprečnih temperaturah, temveč v pogostosti in intenzivnosti ekstremnih vremenskih pojavov.

Jasno na to nakazuje tudi spremljanje podatkov vremske postaje Ljubljana – Bežigrad (ARSO), kjer vidimo strmo naraščanje števila toplih dni in tropskih noči glede na povzete podatke.

Iz grafov izhaja, da je število vročih dni (s temperaturo nad 30C) v Ljubljani v obdobju 1991-2020 naraslo za 260%, število tropskih noči (ko temperatura ne pade pod 20C) pa za 875%. To niso več odkloni – to je novi vsakdan.

Povzeto iz predavanja Podnebne spremembe v Sloveniji od leta 1950 do leta 2100 (Fakulteta za matematiko in fiziko) predavatelja Gregorja Vertačnika (ARSO).

Voda, prehrana in zdravje – trije sistemi, ki najbolj občutijo spremembe

Spreminjanje ozračja neposredno vpliva na kroženje vode in padavine. Vse bolj smo priča velikim nihanjem med dolgimi sušnimi obdobji ter intenzivnimi padavinami, ki povzročajo poplave. Pitna voda je eden naših najdragocenejših virov, vendar se pogosto ne zavedamo, koliko energije in procesov je potrebnih, da priteče v naše domove.

Tudi kmetijstvo je med najbolj prizadetimi sektorji. Zaradi suše, visokih temperatur ter pogostejših ujm lokalni pridelovalci pogosto izgubijo večji del pridelka. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja tudi na povišanje tveganj za širjenje škodljivcev, bakterij v hrani in bolezni, ki so povezane z višjimi temperaturami in onesnaženim zrakom.

Spremembe v atmosferi vplivajo tudi na procese kroženja vode in padavine. To se kaže predvsem v veliki medletni spremenljivosti padavin, ki se odraža v ekstremnih vremenskih razmerah. Bodisi obdobjih brez padavin ali obdobjih z obilnimi padavinami. Padavine pa so direktno povezane s pitno vodo, ki nam je na voljo. Voda je eden izmed najdragocenejših naravnih virov, kjer imamo kot posamezniki zelo velik vpliv. Ob spuščanju vode na WC-ju ali zalivanju vrta z običajno ne pomislimo, da uporabljamo pitno vodo, ki je bila v osnovi prečrpana, prečiščena, ogrevana in je s pomočjo energije prišla do našega kotlička. Za splakovanje kotlička torej ne porabimo zgolj pitne vode, ki je v večjem delu sveta primanjkuje, ampak tudi precej energije. Več študij je bilo v zadnjem času narejenih o pomembnosti sistematičnega ravnanja z vodo in uporabo deževnice, kot sekundarnega vira, s katerim lahko direktno zmanjšamo porabo pitne vode v gospodinjstvih.

Človek kot dejavnik – in kot rešitev

Po navedbah Združenih narodov je človeštvo že preoblikovalo približno 70 % neledenega kopenskega površja, kar močno vpliva na svetlobno odbojnost tal, kroženje zraka, lokalno klimo in kakovost okolja. Spreminjanje rabe tal, odsekavanje gozdov, pozidave, intenzivno kmetijstvo, prispeva k dodatnemu ogrevanju ozračja. A ravno tukaj imamo ljudje tudi največjo moč vpliva.

Prvi in najpomembnejši korak je zmanjšanje porabe energije. Številne raziskave, med njimi tudi članek iz leta 2020 Toward a sustainable mitigation approach of energy efficiency to greenhouse gas emissions, potrjujejo, da je energetska učinkovitost stavbnega fonda eden ključnih vzvodov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov.

V Lumarju temu sledimo z razvojem naprednih, energijsko učinkovitih montažnih lesenih objektov ter energetskih konceptov, ki že danes omogočajo bistveno nižjo porabo energije in minimalen vpliv na okolje. A odločilen je tudi vsak posameznik – naš način bivanja, ravnanje z energijo, odnos do vode, hrane in prostora.

Majhni koraki posameznika, veliki premiki skupnosti

Čeprav se zdi, da posameznik ne more vplivati na globalne trende, je resnica ravno nasprotna. Vsaka sprememba vedenja – varčnejša raba energije, uporaba deževnice, zmanjšanje odpadkov, odgovorna mobilnost – prispeva k pomembnim premikom. Šele ko se majhni koraki seštejejo, postanejo velika sprememba.

Najprej spremenimo odnos – nato lahko tudi z majhnimi koraki spremenimo svet.

 Nataša Teraž Krois

Skupaj zmoremo več

S skupnim učenjem, dobrimi praksami in jasnim razumevanjem, kako podnebne spremembe vplivajo na naše življenje, lahko iz teorije preidemo v dejanja. V Lumarju bomo še naprej spodbujali takšne prakse – doma, v skupnostih in širše. Vsak korak šteje. In prav vsak lahko prispeva k boljši prihodnosti.

Več vsebin na blogu Lumar

Na našem blogu najdete še več zanimivih vsebin, ki bodo odgovorile na marsikatero vaše vprašanje ali premagale dvom in vam pomagale pri pomembnih odločitvah o bivanju in gradnji vašega novega doma iz lesa.

Si tudi vi želite ustvariti dom v lastni hiši? Posvetujte se z našimi strokovnjaki, ki vam bodo pomagali do sanjske hiše, obiščite pa tudi našo vzorčno hišo Primus-R 156 v Dragomlju in začutite način gradnje Lumar.