Ljudje danes veliko časa preživimo v zaprtih prostorih. Kako dobro se bomo v njih počutili, je v veliki meri odvisno od kakovosti notranjega zraka. V starejših stavbah se zrak izmenjuje kar skozi netesna mesta v zunanji konstrukciji (na primer skozi okna, ki slabo tesnijo). Sodobne visokoenergetsko učinkovite hiše so grajene zrakotesno, zato jih je treba ustrezno prezračevati. To najlažje in najbolj učinkovito dosežemo s primernim prezračevalnim sistemom z rekuperacijo.
V povprečju prebijemo več kot 90 odstotkov dneva v zaprtih prostorih, zato je nujno, da je v prostoru zdravo in prijetno ozračje. Glede na aktivnosti potrebujemo različne količine čistega in svežega zraka, vendar vsako uro vsaj 15 m3 čistega in svežega zraka. Da se tudi v zaprtem prostoru počutimo dobro, mora imeti zrak zadosten delež kisika, primerno vlažnost, pomembne so tudi vonjave. To lahko zagotovimo s stalnim dotokom svežega zraka.
Če tega ne naredimo, se v prostoru povečuje vlaga, ki jo oddajamo z dihanjem in opravili, povečuje se koncentracija hlapnih emisij opreme ter količina virusov in drugih patogenov v zraku, zmanjšuje se vsebnost negativnih ionov, povečuje se koncentracija ogljikovega dioksida in hkrati zmanjšuje vsebnosti kisika in podobno. Vse to ima nedvomno negativen učinek na počutje in zdravje ljudi. Posebej slabo vpliva na otroke in starejše, vpliv slabega zraka pa zelo občutijo tudi alergiki, saj se v zaprtem prostoru poveča tudi koncentracija alergenov.
|
Otroške sobe so velikokrat najbolj onesnaženi prostori v hiši. Do 45 odstotkov otroških sob ima zaradi nezadostnega prezračevanja bistveno previsoke vrednosti ogljikovega dioksida. (Indoor generation report, Velux, 2018).
|
Kakovost zraka v zaprtih prostorih lahko zagotovimo na dva osnovna načina:
Za doseganje minimalne ravni prezračevanja mora biti prezračevanje neprekinjeno, izmenjati se mora 0,2 celotnega volumna na uro, če prostor ni zaseden, če so v prostoru ljudje, pa 0,5 vsega volumna. Takšno neprekinjeno izmenjavo notranjega in zunanjega zraka z odpiranjem oken težko dosežemo predvsem v zimskem času. Če bi se hoteli temu približati, bi morali vsako uro vsa okna odpreti na stežaj za približno 5 minut, ob tem pa poskrbeti tudi za prostore brez oken.
To je skoraj neizvedljivo in v hladnem delu leta tudi energetsko zelo potratno. Poleti to ne predstavlja večjega problema, stanovanja so običajno dobro prezračena. Težje pa je v zimskem času, ko so temperature zunaj nižje, zato se zrači bistveno manj in v manj primernem času. Naš dnevni ritem namreč narekuje, da lahko stanovanje prezračimo samo pozno popoldne ali zvečer, ko je zunanji zrak relativno bolj onesnažen zaradi kurilnih naprav drugih stanovalcev naselja, in tako vso to umazanijo in smrad potegnemo v stanovanje. Izziv so tudi nizke temperature, saj se s spuščanjem mrzlega zraka v stanovanje znižuje temperatura v prostoru, kar posledično viša porabo energije za ogrevanje.
Kuhinjske nape sploh ne uporabljamo, saj prezračevalni sistem odstrani vse vonjave. Te skrbi nimamo več. In seveda je tu še energetski vidik. Če moraš vsak dan odpirati okna, več zapraviš za energijo.
Tadej in Ana Krošlin o izkušnjah v novi pasivni hiši s prezračevalnim sistemom
Za zdravo in udobno notranje ozračje je v bivalnih objektih v našem klimatskem pasu skoraj nujno mehansko prezračevanje, to pomeni prezračevanje s prezračevalnimi napravami. Danes je uveljavljena rešitev prezračevanje z rekuperacijo, kar pomeni, da se z vračanjem zraka v prostor vrača tudi toplota odpadnega zraka. Sistem je bil razvit za gradnjo pasivnih hiš, da so se v energetski bilanci hiše zmanjšale izgube zaradi prezračevanja skozi okna v hladnih dneh. Z uveljavitvijo pasivne hiše je bilo takšno prezračevanje nekaj novega, danes pa je že standard. Lumar ga kot standardno rešitev že vrsto let ponuja v vseh svojih hišah. Še pomembnejše od energetske učinkovitosti je, da sistem zagotavlja stalen dotok svežega zraka v hišo, kar prinaša številne prednosti z vidika bivalnega ugodja.
Čudovito je, da imaš vedno prezračeno hišo. Stena je suha, nobene vlage, nobenega uničevanja in materialne škode. Nobenega občutka zatohlosti.
Mitja Petkovšek in Mojca Rode o prezračevalnem sistemu z rekuperacijo
Prezračevalni sistem zagotavlja neprekinjeno izmenjavo zraka v prostorih z minimalnimi toplotnimi izgubami, kar je zelo pomembno, saj v sodobnih skoraj-nič energijskih stavbah toplotne izgube na račun zračenja skozi okno predstavljajo tolikšne toplotne izgube, kot so izgube skozi celotni toplotni ovoj stavbe.
Če bi zrak izmenjevali z odpiranjem oken, bi bila letna toplotna izguba iz tega naslova približno 30 kWh na kvadratni meter tlorisa, kar je enako toploti iz 3 litrov kurilnega olja za vsak kvadratni meter tlorisa. Ker imajo pasivne hiše porabo vse toplote za ogrevanje (transmisija in prezračevanje) omejeno na 15 kWh/m2, je logično, da je visoka stopnja rekuperacije nujen ukrep pri gradnji sodobnih stavb.
Prezračevalni sistem z rekuperacijo toplote omogoča boljše izkoristke energije za ogrevanje. Prezračevalni sistem pozimi ohranja temperaturo z rekuperacijo toplega zraka, poleti pa na enak način v hiši ohranja hladen zrak.
Tadej Krošlin
Prezračevalni sistem za svoje delovanje porabi le od 30 do 50 evrov za električno energijo v celem letu. To je neprimerno manj od povečanih stroškov za energijo, ki bi jih imeli zaradi večjih potreb po ogrevanju pri zagotavljanju svežega zraka z odpiranjem oken.
V hiši s prezračevalnim sistemom se bo zrak ves čas izmenjeval in ne bo zatohel. Nikomur se ne bo treba ukvarjati z odpiranjem in zapiranjem oken, seveda pa okna še vedno lahko odpiramo, če to želimo.
V stari hiši na okenskih policah nisem imela rož, saj smo stalno odpirali okna, da smo lahko prezračili prostor.
Ana Krošlin
Z odpiranjem oken v prostor spuščamo tudi hrup iz okolice. Pravilno projektirani in izvedeni prezračevalni sistemi so zelo tihi.
Zrak iz sistema prezračevanja z rekuperacijo je boljši kot zunanji zrak, saj mu filtri odstranijo mehanske primesi, cvetni prah in druge alergene, pozimi tudi delce PM10. Z dodanim ogljenim filtrom lahko sistem odstrani tudi različne vrste vonjav, kot so na primer avtomobilski izpuhi, industrijski izpusti in podobno.
Eden večjih problemov nezadostnega prezračevanja je večja količina vlage v prostoru. Vir vlage smo ljudje s svojimi dnevnimi dejavnostmi (kuhanje, pranje, aktivno bivanje), rastline in tudi naprave. Posledično se v prostoru v zimskem času lahko pojavi kondenz, ki lahko vodi v nastanek plesni.
V hiši z dobrim prezračevalnim sistemom se v notranjosti vlaga ne nabira, saj se zrak stalno menjava. Tako v praksi tudi ni nevarnosti za pojav plesni.
Plesen je posledica obvladovanja vlage v hiši. V stari hiši sicer nismo imeli težav s plesnijo, se je pa videlo, da se je vlaga začela nabirati in bi lahko pripeljala do plesni. Ves čas sva se zavedala, da če ne bova res disciplinirano prezračevala, lahko pride do tega. V montažni hiši s prezračevalnim sistemom je zgodba ravno obratna, bolj skrbimo za to, da vzdržujemo vlago nad 50 odstotkov.
Tadej in Ana Krošlin
V montažne hiše Lumar vgrajujemo preverjene in kakovostne sisteme prezračevanja z rekuperacijo, ki zagotavljajo stalen dotok zraka s tihim delovanjem in brez občutka prepiha. Naprava zajema svež zrak iz okolja in ga preko čistilnih filtrov dovaja do rekuperatorja, kjer se predhodno ogreje s toploto izkoriščenega zraka.