Poplave avgusta 2023 so prizadele veliko območij v Sloveniji, poškodovanih je bilo tudi veliko hiš. Lumarjevi strokovnjaki in ekipe so s svojim znanjem in izkušnjami iz gradnje, pa tudi na podlagi informacij iz terena pripravili nekaj nasvetov za sanacijo hiš po poplavah. O tem smo se pogovarjali z vodjo razvoja in trajnosti pri Lumarju Natašo Teraž Krois, vodjo servisne službe Markom Bebrom in vodjo gradbišč Boštjanom Šalamonom, ki je hkrati tudi namestnik poveljnika gasilskega poveljstva občine (GPO) Braslovče ter član štaba civilne zaščite (CZ) Braslovče in je v prvih vrstah doživel vso razsežnost poplav.

Zakaj so bile letošnje avgustovske poplave tako izjemne, drugačne od poplav, ki smo jih že doživeli?

Marko Beber: Ko je začelo poplavljati, sem bil kot vodja Lumarjeve servisne ekipe že zelo hitro v stiku s strankami po telefonu, Boštjan (Šalamon) pa kot del interventne ekipe v Braslovčah tudi na terenu in je lahko na svoje oči videl vse razsežnosti poplav. Ne gre samo za obseg prizadetih območij. Avgustovske poplavne vode so imele izjemno moč in so bile kontaminirane.

Boštjan Šalamon: Avgustovskih poplav kljub opozorilom strokovnih služb v takšnem obsegu ni pričakoval nihče. Gasilci in CZ smo že nekaj dni prej spremljali napovedi in se pripravljali na morebitna posredovanja. Poplavni val je na usodni petek zelo hitro in z nepredstavljivo močjo zajel Savinjsko dolino in ob bregovih Savinje s pritoki kot tudi drugje po Sloveniji poplavil ogromne površine ob strugah. Zaradi omenjenih okoliščin je voda na poti odnašala ves mogoči material iz hiš, podjetij, skladišč, avtomobile, živali …, odnašala je naftne derivate, težke kovine, strupe, fekalije, organske in druge snovi.  Zato in zaradi moči je bila nasičena s prodom, muljem in kontaminirana z nevarnimi snovmi. Žal so te poplave po Sloveniji prizadele tudi ogromno stanovanjskih hiš, ki jih je zalila ta kontaminirana voda, zato smo v Lumarju takoj aktivirali servisno službo z ekipami in jih poslali na teren, da so lahko čimprej ocenili obseg škode in pričeli s sanacijo objektov.

V Lumarju smo takoj aktivirali servisno službo z ekipami in jih poslali na teren, da so lahko čimprej ocenili obseg škode in pričeli s sanacijo objektov. - Boštjan Šalamon

Kako to vpliva na sanacijo hiš? V čem se razlikuje na primer od sanacije po izlivu vode?

Nataša Teraž Krois: Pri izlivu vode se estrih in stene namočijo s čisto vodo in lahko odvečno vlago izsušimo tudi z izpihovanjem. Pri poplavah, predvsem pri poplavah, ki smo jim bili priča v avgustu, pa se snovi iz kontaminirane vode vpijejo v mikropore vseh vgrajenih materialov. Če bi se odprave take škode lotili z vpihovanjem, bi odstranili predvsem odvečno vlago in vodo, vse odplake in umazanija pa bi ostale ujete v materialih.

Kako se torej pravilno lotiti sanacije hiše po avgustovskih poplavah?

Nataša Teraž Krois: Cilj vsake sanacije je obnoviti konstrukcijske sklope na način, da bodo tudi v prihodnje ponujali stabilno in trajno konstrukcijo ter prijetne bivalne pogoje. Po našem mnenju je po avgustovskih poplavah edina pravilna in trajna sanacija odstranitev in zamenjava vseh materialov, ki so bili v stiku s kontaminirano vodo. Zavedamo se, da je nastala situacija lahko zelo stresna in povezana s stroški, vendar je dom prostor, kjer preživimo veliko svojega časa, zato je ključno, da s sanacijo spet vzpostavimo prijetne in zdrave bivalne pogoje. Na osnovi naših izkušenj iz gradnje in informacij s terena ob poplavah smo za stranke pripravili tudi priporočila, s katerimi jih po korakih vodimo skozi proces sanacije.

Bi lahko neka splošna priporočila za sanacijo hiš delili z našimi bralci?

Nataša Teraž Krois: Preden odgovorim na to vprašanje, ni odveč ponoviti opozorila, da je pri poplavah podobno kot pri ostalih elementarnih in drugih nesrečah najprej treba poskrbeti za varnost prebivalcev, nato pa preprečiti nadaljnje širjenje škode oziroma poskrbeti, da bo nastala škoda čim manjša. To lahko dosežemo s hitrim začetkom potrebnih sanacijskih del. Najprej je treba odstraniti vso vodo in umazanijo, ki je ostala ujeta v prostoru. Da se omogoči učinkovito izsuševanje konstrukcijskih delov, je treba odstraniti vse materiale, ki so bili v stiku s kontaminirano vodo. Pri naših montažnih hišah so to vsi materiali, ki zapirajo leseno nosilno konstrukcijo: obložne plošče, parna ovira oz. zapora, toplotna izolacija fasade in toplotna izolacija v konstrukciji. Prav tako je treba v celoti odstraniti estrih, saj lahko le tako zagotovimo, da se odstrani vsa umazanija, ki jo je prinesla voda.

Po odstranitvi kontaminiranih materialov je treba AB (armirano betonsko) ploščo in leseno nosilno konstrukcijo temeljito očistiti, da se odstrani vonj in umazanija. Ko sta očiščeni, pa ju je treba ustrezno izsušiti. Proces izsuševanja se lahko nekoliko skrajša z uporabo razvlažilcev prostora, vsekakor pa pri tem ne gre hiteti in iskati bližnjic. Za les velja, da je izsušen, ko njegova vlažnost znaša 15 odstotkov (z možnostjo odstopanja 3 odstotke navzgor in navzdol).

Marko Beber: Pomembno je opozoriti, da je treba vlažnost izmeriti z namenskimi merilci vlažnosti, ki omogočajo tudi meritve v globino lesene konstrukcije. Na pogled je namreč konstrukcija lahko videti že povsem suha, meritve pa pokažejo, da v notranjosti ni tako. Meritve je treba izvesti na več mestih.

Na pogled je konstrukcija lahko videti že povsem suha, meritve pa pokažejo, da v notranjosti ni tako. - Marko Beber

Nataša Teraž Krois: To je res pomembno. Če začnemo prehitro zapirati – če na primer vlažnost znižamo na 20 odstotkov in si mislimo, saj to ni tako preseganje – nismo naredili veliko. Upoštevajmo dovoljene vrednosti in se pri tem ne zanašajmo na lastna opažanja, ampak na meritve. Šele po tem, ko je konstrukcija ustrezno izsušena, se namreč lahko začne zapirati. To je zelo podobno postopku, ki ga opravljamo v proizvodni hali; vgradi se toplotna izolacija konstrukcije, parna ovira oz. zapora, obložne plošče in toplotna izolacija fasade na zunanji strani. Pri zapiranju zunanjih sten je pomemben pravilen izbor vgrajenih materialov, hidroizolacija na zunanji strani, kakovost izvedenih del, pri zapiranju sten z notranje strani ustrezna vgradnja toplotne izolacije in pravilna izvedba parne ovire oz. zapore. Tako se ohranijo ustrezne gradbeno-fizikalne lastnosti konstrukcije (zrakotesnost, paroprepustnost). Materiali in sestave so pri naših hišah definirani v dokumentaciji PZI (projekt za izvedbo).

Ko so stene zaprte, se lahko začne tudi s ponovno izvedbo estriha in razvoda talnega ogrevanja. Pred začetkom priporočamo, da preverite še vse razvode inštalacij, v primeru poškodb je treba poškodovane dele tudi zamenjati. Estrih se lahko izvede s klasičnim cementnim estrihom ali s tehnologijo suhega estriha. Priporočamo, da pred izvedbo preučite možnost in cenovne okvirje obeh izvedb. Izvedba suhega estriha namreč v situaciji po poplavah prinaša nekatere pomembne prednosti; ni dodatnega vnosa vlage, sočasno omogoča hitrejše zaključevanje del, saj sušenje estriha ni potrebno. Na izveden estrih se potem položijo še končne talne obloge. To je povzetek naših priporočil, ki smo jih zapisali na osnovi naših izkušenj iz gradnje kot tudi povratnih informacij, ki smo jih prejeli s terena po poplavah.

V kolikšni meri se ta priporočila lahko uporabijo tudi za klasično grajene hiše? Kako se postopka razlikujeta?

Nataša Teraž Krois: Osnovna priporočila – odstraniti vodo, odstraniti vse z vodo kontaminirane materiale, očistiti in izsušiti – veljajo za vse hiše, ne glede na način gradnje. Največja razlika je v konstrukciji sten, s čimer so povezani postopki izsuševanja. Pri lesenih montažnih hišah, kakršne so hiše Lumar, nosilno konstrukcijo predstavljajo leseni okvirji; pokončniki, ki so postavljeni na določenih razdaljah, in pasnica na spodnji in zgornji strani. Ko iz zunanjih in notranjih sten odstranimo vse obložne materiale, nam ostane samo lesena nosilna konstrukcija. To lahko natančno pregledamo za morebitnimi dodatnimi poškodbami, temeljito očistimo in nato izsušimo. Volumensko je lesene konstrukcije bistveno manj kot masivne stene, zato se lahko izsuši v krajšem času. Ob tem imamo tudi možnost spremljati sušenje po celotni globini konstrukcije, kar je pri masivni gradnji bistveno težje. Zato ocenjujemo, da je sam postopek sušenja pri lesenih hišah lahko krajši, predvsem pa ponuja boljšo kontrolo nad procesom sušenja.

Ocenjujemo, da je sam postopek sušenja pri lesenih hišah lahko krajši, predvsem pa ponuja boljšo kontrolo nad procesom sušenja. - Nataša Teraž Krois

Kakšen je Lumarjev nasvet glede estrihov? Pri tem so namreč mnenja precej deljena.

Nataša Teraž Krois: Kot sem omenila, je šlo pri poplavah za velike količine kontaminirane vode, ki je prodrla v mikropore vseh vgrajenih materialov. Po našem mnenju je odstranitev estriha nujna za sanacijo, da lahko tudi v prihodnje zagotovimo trajnost konstrukcije ter zdrave in prijetne bivalne pogoje.

Marko Beber: To potrditev smo dobili tudi s terena. Ena naših strank je že začela z odstranitvijo estriha in stenskih oblog. Pokazalo se je, da sta bila mulj in umazanija prisotna tako na AB plošči kot tudi na leseni konstrukciji, kar potrjuje oceno, da kontaminirana voda žal res prodre v vse vgrajene materiale.

Koliko časa po vaši oceni traja sanacija poplavljene hiše?

Nataša Teraž Krois: Časovna opredelitev sanacije je zelo nehvaležna, saj se s takšnimi poplavami, kot so bile avgusta, še nismo srečali. Na čas sušenja vpliva to, kako visoko je bila hiša poplavljena, kakšni bodo sedaj vremenski pogoji. Z vgradnjo razvlažilcev lahko postopek izsuševanja nekoliko skrajšamo, vsekakor pa mora biti temeljit. Pomembno je tudi, da se sanacija čim prej začne, da se čim prej »odpre« konstrukcija, da se odstranijo obložne plošče in izolacijski materiali in se lahko začne izsuševanje. Ves konstrukcijski les je tehnično sušen, zato se ob takšnih krajših izpostavljenostih vlagi in vodi lahko v celoti izsuši. 

Marko Beber: To lahko informacije s terena potrdijo. Ker je les, ki je vgrajen v konstrukcijo, tehnično sušen, se ob pravilnem izsuševanju lahko hitro izsuši. Pri stranki, ki je takoj po poplavah začela z odstranitvijo oblog in mokre izolacije, se je konstrukcija začela takoj izsuševati in je danes ob toplem vremenu in z uporabo razvlažilcev že v veliki meri izsušena. Seveda pa je treba počakati, da se res izsušijo vsa, tudi najbolj kritična mesta.

Kakšne bodo posledice, če sanacija ne bo dovolj temeljita?

Nataša Teraž Krois: Na srečo v Sloveniji izkušenj s takimi poplavami še nismo imeli, tako bo šele čas pokazal neke posledice. Razumemo stisko ljudi, tudi finančno breme sanacij je veliko, ampak po našem mnenju neka delna sanacija ni pravilna niti trajna opcija. S tem problem samo prestavimo za dve, tri ali pet let. Takrat bo strošek popravila lahko enak ali še višji, kot če bi danes temeljito sanirali škodo. Ob tem, da takrat ne bo več ne zavarovanja ne pomoči države. Tudi hiteti pri postopkih sanacije ne gre. Konec koncev govorimo o bivanju. Vprašati se moramo, kako bi se počutili v le delno sanirani hiši, poleg tega lahko to povzroči veliko drugih problemov.

Pri tem bi še enkrat poudarili, da temeljita sanacija zajema odstranitev vsega materiala, ki je prišel v stik s kontaminirano vodo. Če tega ne bi naredili, bi umazanija ostala ujeta v materialih, kar bi zelo verjetno vodilo vsaj v nastanek neprijetnih vonjav v konstrukciji ali tleh.

Marko Beber: Dobro je poudariti tudi to, da prizadeti poiščejo pomoč strokovnjakov, da ne sprejmejo ponudb nepreverjenih izvajalcev, ki ponujajo neke hitre rešitve.

Temeljita sanacija zajema odstranitev vsega materiala, ki je prišel v stik s kontaminirano vodo. Če tega ne bi naredili, bi umazanija ostala ujeta v materialih, kar bi zelo verjetno vodilo vsaj v nastanek neprijetnih vonjav v konstrukciji ali tleh. - Nataša Teraž Krois

Lahko poveste še kaj več o izkušnjah na terenu? Po eni strani so bile poplave namreč pričakovane, vremenoslovci so veliko opozarjali, ampak občutek je, da je obseg in moč poplav marsikoga presenetila in smo bili na začetku vsi skupaj malo izgubljeni.

Boštjan Šalamon: Operativni gasilec sem že več kot 23 let in v tem obdobju smo doživeli različne razsežnosti poplav, vendar še nikoli v takšnem obsegu. Takšnih poplav ne pomnijo niti najstarejši občani. Dejstvo je, da je bil obseg poplav na nivoju 500-letnih voda in zato so posledice uničujoče ujme še toliko večje. Gasilci se ob vsakem izdanem opozorilu pripravljamo na morebitna posredovanja, ampak v tem primeru smo tudi mi z vsemi razpoložljivimi enotami in opremo ostali nemočni. Tok rek in vremenske razmere so onemogočale reševanje ljudi s čolni in helikopterji, zato so se morali umikati v višje ležeča nadstropja. V določenih primerih smo na našem območju imeli poplavljene tudi mansarde, tako da so bili ljudje praktično ujeti, ker dostop na strehe marsikje ni bil mogoč. Takoj, ko je bilo mogoče, smo z vsemi razpoložljivimi sredstvi rešili vse ujete ljudi. Prve dni smo reševali življenja, premoženje pa, ko se je voda umaknila.

Marko Beber: Prvi dan sem bil cel dan v stiku s strankami po telefonu ali elektronski pošti – pri Lumarju smo imeli namreč ravno v tistem času kolektivni dopust. Bili so tudi primeri, ko so ljudje klicali iz zgornjega nadstropja, ker v pritličje niso mogli priti, saj je bilo pod vodo, in čakali, kdaj bo prišla pomoč, da bodo lahko odšli iz hiše. V resnici je bilo precej mrzlično. Takrat so bila priporočila, tudi naša seveda, da se najprej zavarujejo življenja. Tudi sam sem poklical stranke, ki imajo hiše na »kritičnih« območjih, takoj, ko je bilo mogoče, smo opravili tudi oglede prizadetih hiš. Preverili smo stanje na terenu in tudi tistim, ki jim ni poplavilo hiš, svetovali, da naredijo preventivno kontrolo za lastno varnost. Ob prvem šoku je bilo zelo pomembno, da smo bili v stiku s strankami, da so se zavedale, da niso same, da jim nudimo podporo in se tudi sami aktivno ukvarjamo z reševanjem nastale situacije ob poplavah. In seveda je bila prisotnost na terenu pomembna tudi za nas, da smo videli dejansko situacijo. Analizirali smo stanje, da smo znali pravilno pristopiti k reševanju in so sodelavci lahko pripravili ustrezna priporočila. Tudi mi smo potrebovali nekaj časa, da smo se zavedali moči in obsežnosti teh poplav, v katerih je voda dejansko odnašala vse, kar ji je prišlo na pot, tudi hiše. Ko se je voda umaknila, je bilo prvo vprašanje prizadetih ljudi, kaj zdaj, kako postopati pri poplavljenih hišah, in mi pri tem lahko pomagamo s priporočili.

Je v dveh tednih po poplavah stanje na terenu že kaj drugače?

Boštjan Šalamon: V tem času je že večina naselij očiščenih do te mere, da se lahko pričnejo sanacije objektov in izsuševanja ter zamenjave namočenih materialov. Intervencijske službe se s terena počasi umikajo in ljudje sami nadaljujejo z dokončnimi sanacijami objektov. Trenutno na terenu največ težav povzroča zamašena infrastruktura (meteorna in fekalna kanalizacija), ki ob novem deževju ne omogoča normalnega odtekanja meteornih voda in zato ob močnejšem deževju voda ponovno vdira v objekte. Zavedati se je treba tudi, da so nekateri ljudje v nekaj trenutkih ostali praktično brez vsega, zato je na terenu prisotna velika psihološka stiska prizadetih občanov. 

Marko Beber: Nekateri ljudje na prizadetih območjih so že aktivno začeli s sanacijo, nekateri se še dogovarjajo z zavarovalnico, nekateri čakajo, kako bo s finančnimi pomočmi, kaj bodo storile občine, država. Pri Lumarju se zavedamo, da je sanacija velik finančni zalogaj, vendar v vsakem primeru strankam svetujemo temeljito sanacijo po poplavah. Za naše stranke smo pripravili priporočila za sanacijo, ki jih glede na informacije s terena dopolnjujemo. Lahko svetujemo, kaj bi bilo dobro narediti, pomagamo tudi s priporočilom izvajalcev, vendar se stranke odločijo same. Tudi na obrtniška dela nimamo vpliva. Zdaj je glavna težava to, kar je očem nevidno. Lahko se ti zdi, da je vse suho in se ne zavedaš, da v notranjosti – pri zidani hiši v ometu, pri montažni hiši v steni – ni tako. Misliš si, saj je vse v redu, parket se ni dvignil in nekako kar pozabiš na poplave. Se bodo pa težave lahko pokazale v prihodnosti.

Osnovna priporočila za sanacijo hiš po poplavah

Pri Lumarju smo pripravili priporočila, s katerimi prizadete v poplavah po korakih vodimo skozi proces sanacije. Pomembno je, da se ne prehiteva, ampak se naslednjih korakov lotite šele, ko so temeljito izvedena predhodna dela. Pomembno je tudi, da se stanje po poplavah dokumentira in škodo čim prej prijavi zavarovalnici.

1. Odstranitev vse vode in umazanije, ki je zastala v notranjosti hiše.

2. Odstranitev vseh materialov, ki so bili v stiku s kontaminirano vodo.

3. Temeljito čiščenje betonske plošče in lesene nosilne konstrukcije, da se odstranita vonj in umazanija.

4. Izsušitev konstrukcije in armirane betonske plošče. Relativna vlažnost lesa v leseni konstrukciji mora biti znotraj dovoljenih vrednosti 15 odstotkov (možno odstopanje do 3 odstotke).

5. Zapiranje zunanjih in notranjih sten: vgradnja toplotne izolacije in gradbenih materialov ustrezne kakovosti. Materiali in sestave sten so definirani v PZI.

6. Vgradnja estriha in razvoda talnega ogrevanja. Pred začetkom del priporočamo, da preverite še vse razvode inštalacij.

7. Polaganje končnih talnih oblog.