Sooblikovanje idejne zasnove s stranko

Ena prvih nalog arhitekta je tudi razumeti, kaj si investitor, to je potencialni kupec hiše, želi. »Zelo pomembno je, zlasti v tej prvi fazi, da se projekta lotimo premišljeno. To pomeni, da preverimo prostorske omejitve ter kakšne so želje, zmožnosti in oblikovni ideali investitorja. Če začnemo brez dobrega temelja, je težko priti do dobrega končnega produkta,« poudari Bizjakova.

Arhitekt mora najprej ugotoviti, kakšna hiša je stranki všeč in če je oblikovno primerna za izbrano lokacijo. Ob tem se z investitorjem pogovori, kakšna je optimalna postavitev hiše na parcelo. »Preveriti moramo, kje je možen dostop na izbrano parcelo, kako lahko izkoristimo naravno osvetlitev lokacije, ali se ponujajo morda posebno kvalitetni razgledi in podobno. Ko preverimo prostorske danosti, se z investitorjem pogovorimo, kakšen program želi imeti v hiši, to je na primer, koliko oseb bo bivalo v hiši, kako velike prostore si želijo, ali potrebujejo tudi delovni kotiček, sobo za goste, itn. Skratka, poiskati skušamo optimalno zasnovo, ki je najbolj funkcionalna in hkrati po podobi ustreza investitorjevim željam ter omejitvam prostora.«

Naloga arhitekta v prvem koraku je poiskati optimalno zasnovo, ki ustreza željam stranke tako po izgledu kot funkcionalnosti, hkrati pa je skladna s prostorskimi akti.

»Arhitekt mora v prvi vrsti znati prisluhniti stranki,« kot pomembno lastnost arhitekta izpostavi Bizjakova. Dober arhitekt sliši želje strank in zna to informacijo pridobiti tudi, če morda stranka še ne ve dobro, kakšno hišo želi. »V takem primeru skupaj z njo prelistamo referenčne projekte, skušamo ugotoviti, kaj ji je pri katerem projektu všeč, kaj ne, začutiti, kaj ji je blizu. Zagotovo najdemo skupni jezik,« nadaljuje Petra Bizjak.

Vsako hišo lahko prilagodimo

Hišo je veliko lažje zasnovati, če imajo stranke vsaj delno začrtane neke smernice, kaj želijo. Nekateri investitorji na prvo srečanje z arhitektom pridejo tudi z že izbrano kataloško hišo ali nekaj takih, ki so jim všeč. Včasih je arhitekt v tej fazi samo v vlogi, da stranki potrdi, da so njene želje realne. Največkrat pa se že takrat pokaže, da bo potrebna prilagoditev. »Če želje niso skladne s prostorskimi omejitvami, se arhitekti s stranko pogovorimo, na kakšen način bi bilo smiselno izbrani projekt prilagoditi,« pojasni Bizjakova in doda, da je načrtovanje hiše lahko tudi povsem individualno. »V tem primeru je vloga arhitekta še pomembnejša. Na prvem srečanju z investitorjem preverimo njegove želje, skušamo dobiti čim več informacij o tem, kaj se mu zdi pomembno pri snovanju hiše, kakšne materiale želi, program v hiši in podobno ter na podlagi tega zasnujemo povsem individualen projekt, ki ne temelji na nobeni od kataloških hiš.«

Vsak projekt montažne hiše je individualen in tako poskušamo k njemu tudi pristopiti.

Foto: Miran Kambič; Notranja arhitektura: Tina Rugelj.

Montažne hiše, ko so enkrat postavljene, niso enake kataloškim, kar je morda v nasprotju z nekim splošnim prepričanjem, da so vse montažne hiše enake. Že načini, kako arhitekti pristopajo k projektom, so zelo različni. Arhitekti lahko izhajajo iz izbrane kataloške hiše, ki jo prilagajajo, če stranka še ni odločena, ji lahko pomagajo izbrati primerno hišo ali pa jo zasnujejo od začetka. Zato je vsak projekt drugačen, pove Petra Bizjak: »Vsaka montažna hiša je individualizirana vsaj toliko, da je prilagojena na lokacijo in željam oziroma potrebam stranke. Če nič drugega, ima investitor gotovo želje po prilagoditvi notranje opreme, postavitvi sten, spremembi smeri vhoda, velikosti oken itd. Mislim, da je glede na upoštevanje zelo različnih želja investitorjev in prostorske omejitve težko, da bi na neki lokaciji stala povsem enaka hiša, kot jo vidite v katalogu.«

Pridobivanje dokumentacije in izvedba gradnje montažne hiše

V naslednji fazi arhitekt investitorju pomaga projekt spraviti v življenje. Idejna zasnova, ki jo je stranki pomagal izoblikovati v prvi fazi, je osnova za projektno dokumentacijo za gradbeno dovoljenje. »Arhitekt v tej fazi pomaga pri pridobivanju projektnih pogojev. Najprej je treba preveriti, kateri mnenjedajalci so pristojni za podajo projektnih pogojev h gradnji, to so na primer upravljalec komunalnih storitev, elektro distributer, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) , Direkcija republike Slovenije za vode (DRSV), itd. Pristojni mnenjedajalci so pri vsakem projektu drugi. Vse projektne pogoje je treba seveda upoštevati in po potrebi projekt prilagoditi, tako da bo skladen z njimi,« pojasni Bizjakova.

Arhitekt potem stranki pomaga pridobiti pozitivna mnenja pristojnih organov in v naslednjem koraku oddati vlogo za gradbeno dovoljenje. Po pridobljenem gradbenem dovoljenju arhitekt kot vodja projekta poskrbi za pripravo projekt za izvedbo (t.i PZI). V tej fazi k sodelovanju povabi še druge strokovnjake, s področja urbanizma, strojništva, elektrotehnike, gradbeništva, geomehanike in druge. Dokument PZI je osnova, ki jo potrebujemo za prijavo začetka gradnje, pridobivanje ponudb in kasneje samo izvedbo. Arhitekt kot vodja projekta skupaj z nadzornikom (ki je s slovensko zakonodajo predpisan) odgovarja za to, da je izvedena gradnja skladna z gradbenim dovoljenjem.

»Hišo obravnavamo kot celoto z vseh vidikov, kar nam omogoča predvsem širok tim strokovnjakov, ki ga ima Lumar.«

V teh zadnjih fazah je potrebnega več tehničnega znanja in znanja iz področja zakonodaje, ki ga mora imeti arhitekt sam ali pa se povezati z ustreznimi strokovnjaki. »Pri našem arhitekturnem biroju imamo podporo celotne ekipe Lumarjevih strokovnjakov, kar je za nas velika prednost. Arhitekti pri Lumarju na primer že v fazi snovanje projekta vključujemo našega statika, pogledamo, kakšna je energetska učinkovitost in preverimo, ali bi lahko stranka pridobila subvencije Ekosklada. Hišo obravnavamo kot celoto z vseh vidikov, kar nam omogoča predvsem širok tim strokovnjakov, ki ga ima Lumar.«

Prednost Lumarjevih arhitektov

Sodelovanje Lumarjevih arhitektov pri gradnji montažne hiše Lumar ima tudi druge prednosti. »Lumarjevi arhitekti že pri zasnovi hiše upoštevamo konstrukcijske zakonitosti montažne gradnje in poskušamo svetovati optimalne rešitve. Vse se da, to drži, vendar pa ima vsak gradbeni material določene lastnosti in s tem povezane optimalne rešitve. Poznavanje tehnologije montažnih gradenj je za arhitekta velika prednost. Tako vemo, kje je tista meja, da je nekaj še optimalno. Nepremišljena zasnova je lahko povezana z večjimi stroški, podaljša čas izvedbe ali prinaša druge neželene posledice. Stranki je treba le predstaviti vse vidike prilagoditve, da se lažje odloči ali je v konkretnem primeru smiselna prilagoditev zasnove ali ne. Naša prednost je, da se srečujemo z veliko izzivi in nam izkušnje pomagajo pri iskanju širšega spektra optimalnih rešitev,« pojasni Bizjakova in kot dodatno prednost izpostavi tudi dolgoletne izkušnje z upravnimi enotami po vsej Sloveniji, saj se interpretacije omejitev iz prostorskih aktov med upravnimi enotami razlikujejo.

»Trudimo se, da investitorji dobijo čimbolj celovito in realno sliko svojega doma že v idejni fazi. To dosežemo tako, da poskušamo hišo pogledati iz čim več različnih zornih kotov, z različnimi strokovnjaki. Ko stranka vidi idejni projekt, v mislih namreč pogosto že živi v tej hiši in je naknadno spreminjanje zasnove hiše zanjo lahko boleče,« doda Bizjakova.
Lumarjevi arhitekti se vključujejo tudi v projekte, v katerih stranke že sodelujejo z drugim arhitektom. Stranke namreč lahko pridejo tudi z že izdelanim načrtom, ki ga je zasnoval njihov izbrani arhitekt, za izdelavo hiše pa so zaradi številnih prednosti izbrale Lumar. »V takem primeru Lumarjevi arhitekti stranke in njihove arhitekte seznanimo z določenimi podrobnostmi, tehnologijami in se skupaj posvetujemo o morebitnih prilagoditvah, optimizacijah. Gre za usklajevanje stranke, njenega arhitekta in nas. Z drugimi arhitekti odlično sodelujemo, saj smo iz iste stroke in hitro najdemo skupni jezik,« pove Petra Bizjak in doda, da morda v takih primerih pogosteje pride do prilagajanj v kasnejših fazah iz vidika optimizacij kar lahko posledično podaljša projektiranje.

Kako izbrati arhitekta

Arhitektova vloga je v gradnji individualne hiše zelo pomembna, zato je dobro, da kupci hiš razmislijo, s kom bodo sodelovali. Izbirajo največkrat glede na arhitektove referenčne projekte, saj se da iz njih razbrati način projektiranja oziroma oblikovanja zunanje podobe, ki jim je morda blizu. »Tudi Lumar je s svojimi projekti postal zelo prepoznaven v slovenskem prostoru in to je verjetno eden izmed razlogov, da se investitorji odločajo za Lumarjeve hiše,« meni Bizjakova. Čeprav potencialni kupci hiš Lumar ob spoznavanju ponudbe morda vidijo le izgled, je za vsako hišo premišljen dizajn izkušenih arhitektov. »Ob tem naše stranke z nakupom hiše Lumar dobijo tudi arhitekta, ki dobro pozna Lumarjevo tehnologijo in bo z njimi ves čas do prevzema hiše.«

Poslanstvo arhitekta je oblikovanje prostora na tak način, da se bodo stanovalci v njem počutili domače, da bo hiša resnično lahko postala njihov dom.

»Pri izbiri partnerja za gradnjo veliko pomeni tudi njegova zanesljivost, ugled, dobre izkušnje znancev. Trudimo se za zadovoljstvo naših strank in ponosni smo, da glede na ankete njihovo zadovoljstvo z leti bivanja raste. To pomeni, da ljudje po tem, ko zares zaživijo v hiši, šele spoznajo resnične prednosti dobre funkcionalne zasnove in kakovostne izvedbe, ki omogočata bivanje na višji ravni. Takrat tudi lahko ocenijo, kako dobro je hiša uresničila ali morda celo presegla njihove želje in pričakovanja ter v njej začutijo dom. Želimo si doseči to, da hiša stranki postane dom, in v tem vidim naše največje poslanstvo,« zaključi Petra Bizjak.