Kako se sodobna lesena montažna hiša obnese v poletni vročini? Se notranjost hitro pregreje in koliko aktivnega hlajenja je dejansko potrebnega? Tokrat odgovore ponujajo konkretne meritve in izkušnja Gregorja Jelena iz njegovega prvega poletja v hiši Lumar.
Pri montažnih hišah se pogosto pojavlja vprašanje, kako se zaradi relativno lahke konstrukcije obnesejo v obdobjih visokih poletnih temperatur. Ali se notranjost hitro pregreje? Koliko aktivnega hlajenja potrebujemo, ko zunanje temperature presežejo 35 °C? In kakšno vlogo imajo pri zagotavljanju prijetnega bivalnega okolja toplotni ovoj, senčenje, prezračevanje ter način uporabe hiše?
Avgust 2026 je ponudil dobro priložnost, da to preverimo tudi v praksi. Gregor Jelen je v svoji hiši Lumar spremljal zunanje in notranje temperature ter porabo energije za hlajenje.
Rezultati njegovega prvega poletja v novem domu ponujajo konkreten vpogled v delovanje energetsko učinkovite lesene hiše tudi v obdobju visokih poletnih temperatur.
Med 1. in 25. avgustom je povprečna zunanja temperatura znašala približno 24,0 °C, najvišja izmerjena temperatura pa je dosegla 37,6 °C.
Kljub temu je bila povprečna temperatura v hiši 23,3 °C. Še bolj zanimiv je podatek o najvišji notranji temperaturi – v celotnem analiziranem obdobju se ni povzpela nad 24,4 °C.
| Podatek | 1.–25. avgust 2026 |
| Povprečna zunanja temperatura | 24,0 °C |
| Najvišja zunanja temperatura | 37,6 °C |
| Najnižja zunanja temperatura | 12,1 °C |
| Povprečna notranja temperatura | 24,4 °C |
| Najvišja notranja temperatura | 23,3 °C |
| Najnižja notranja temperatura | 19,4 °C |
V najbolj vročih dneh je tako razlika med zunanjo in notranjo temperaturo presegla 13 °C.
Toda temperatura je samo en del zgodbe. Za realno sliko poletnega bivanja je pomembno tudi vprašanje, koliko energije je bilo za ohranjanje takšnih temperatur dejansko potrebne.
Hiša je opremljena s toplotno črpalko Vaillant aroTHERM plus, povezano s talnim sistemom, ki omogoča tudi hlajenje.
Energetski podatki so za analizirano obdobje na voljo od 6. avgusta dalje. Med 6. in 25. avgustom je toplotna črpalka za aktivno hlajenje porabila približno 15,4 kWh električne energije, pri čemer je proizvedla približno 97,8 kWh hladilne energije.
Razmerje med proizvedeno hladilno energijo in porabljeno električno energijo je tako znašalo približno 6,35 : 1.
Še bolj poveden pa je podatek, kdaj je bilo aktivno hlajenje sploh potrebno. Toplotna črpalka je hladila le 6., 7., 8., 10. in 12. avgusta. Od 13. avgusta naprej aktivnega hlajenja ni bilo več, notranja temperatura pa je kljub temu ostajala v prijetnem območju.
Dober primer je 20. avgust, ko se je zunanja temperatura povzpela na približno 35,4 °C, temperatura v hiši pa je ostala med približno 23 in 24 °C.
Naslednji dan je notranja temperatura dosegla najvišjo vrednost analiziranega obdobja, približno 24,4 °C, nato pa je ob ohladitvi vremena začela postopoma padati – brez aktivnega hlajenja toplotne črpalke.
Prikaz delovanja prezračevalnega sistema (vir: Lumar)
Dobrih rezultatov ne moremo pripisati samo enemu elementu hiše. Na poletno bivalno ugodje vpliva kombinacija arhitekturne zasnove, kakovostnega toplotnega ovoja, zasteklitev in zunanjega senčenja, prezračevanja, tehničnih sistemov ter načina uporabe hiše.
Gregor je v hladnejših nočeh in zgodnjih jutranjih urah hišo občasno intenzivneje prezračil z odpiranjem oken. Ko je bila zunanja temperatura dovolj nizka, je tako izkoristil naravno nočno hlajenje.
Učinkovita rešitev za naravno zračenje je kombinacija strešnih oken in oken v pritličju, ki ustvarja višinsko razliko in s tem naravni vlek zraka (vzorčna hiša Dragomelj).
Čez dan so okna ostajala zaprta, za izmenjavo zraka pa je skrbel centralni prezračevalni sistem Vaillant recoVAIR.
Tak način uporabe se je izkazal za učinkovitega. Ko so se nočne temperature proti koncu avgusta spustile proti 12–15 °C, intenzivno nočno zračenje niti ni bilo več potrebno.
Izkušnja tako lepo pokaže pomembno načelo energetsko učinkovite gradnje: poletno ugodje ni odvisno samo od hlajenja, temveč predvsem od tega, kako učinkovito preprečimo pregrevanje hiše.
Na temperaturo v hiši vpliva več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so:
kakovosten toplotni ovoj, ki zmanjšuje prehajanje toplote skozi konstrukcijo,
zunanje senčenje, ki omejuje neposredne sončne dobitke skozi steklene površine,
premišljena orientacija hiše in zasteklitev, prilagojena lokaciji,
nadzorovano prezračevanje, ki zagotavlja stalno izmenjavo zraka,
nočno in jutranje zračenje, kadar zunanje temperature to omogočajo,
učinkovit sistem hlajenja, ki pomaga v najbolj neugodnih obdobjih,
ter pravilen način uporabe hiše in njenih sistemov.
Prav povezovanje vseh teh elementov je ključno. Posamezna tehnologija sama po sebi namreč ne zagotavlja kakovostnega bivalnega okolja – pomembno je, kako arhitektura, konstrukcija in tehnične rešitve delujejo kot celota.
Hiša Lumar Individual
Enotnega odgovora za vse montažne hiše ni. Na poletne temperature vplivajo lokacija, arhitekturna zasnova, orientacija, velikost in položaj steklenih površin, senčenje, sestava konstrukcije, tehnični sistemi, vremenske razmere in tudi navade stanovalcev.
Podatkov ene hiše zato ne moremo neposredno posplošiti na vse objekte. Meritve iz Gregorjeve hiše pa ponujajo konkreten primer dejanske uporabe:
37,6 °C – najvišja zunanja temperatura
24,4 °C – najvišja notranja temperatura
23,3 °C – povprečna notranja temperatura
15,4 kWh – poraba električne energije za aktivno hlajenje med 6. in 25. avgustom
Ob tem je bila druga polovica analiziranega obdobja praktično brez aktivnega hlajenja.
»Največje spoznanje je, da pri energetsko učinkoviti montažni hiši ni pomembna samo moč hladilnega sistema. Veliko pomembneje je preprečiti, da bi toplota sploh prišla v hišo,« svojo izkušnjo opisuje Gregor Jelen.
Ali se montažna hiša poleti pregreva?
Poletno pregrevanje ni odvisno zgolj od načina gradnje. Nanj vplivajo zasnova hiše, toplotni ovoj, orientacija, zasteklitev, zunanje senčenje, prezračevanje, sistem hlajenja in način uporabe. V Gregorjevi hiši je bila ob najvišji zunanji temperaturi 37,6 °C najvišja izmerjena notranja temperatura 24,4 °C.
Kako preprečiti pregrevanje hiše poleti?
Pomembni so kakovosten toplotni ovoj, zunanje senčenje, premišljena orientacija in zasteklitev ter pravilna uporaba prezračevanja in oken. Cilj je predvsem omejiti vnos toplote v hišo, še preden je potrebno aktivno hlajenje.
Ali energetsko učinkovita hiša potrebuje aktivno hlajenje?
Potreba je odvisna od posamezne hiše, njene lokacije, zasnove, vremenskih razmer in načina uporabe. V Gregorjevi hiši je bilo v analiziranem obdobju aktivno hlajenje potrebno le nekaj dni.
Ali je poleti smiselno ponoči odpirati okna?
Kadar je zunanja temperatura nižja od notranje, lahko nočno oziroma zgodnje jutranje prezračevanje pomaga pri ohlajanju hiše. Čez najbolj vroč del dneva pa je smiselno omejevati vdor vročega zunanjega zraka in neposrednega sončnega sevanja.
Kakovost bivanja se pokaže skozi vse letne čase
Energetsko učinkovita hiša ni pomembna samo zaradi nizke porabe energije. Njena prava vrednost se pokaže predvsem v vsakodnevnem bivanju – pozimi, v prehodnih obdobjih in tudi sredi poletnega vročinskega vala.
Hiša Lumar Individual
Gregorjeva izkušnja ponuja konkreten vpogled v prvo poletje v hiši Lumar in pokaže, kako se premišljene odločitve pri načrtovanju in izvedbi odražajo v dejanskem bivalnem ugodju.
Na koncu zato ni pomembno le, koliko energije hiša porabi, temveč predvsem, kako se v njej živi.
Na našem blogu najdete še več zanimivih vsebin, ki bodo odgovorile na marsikatero vaše vprašanje ali premagale dvom in vam pomagale pri pomembnih odločitvah o bivanju in gradnji vašega novega doma iz lesa.
Si tudi vi želite ustvariti dom v lastni hiši? Posvetujte se z našimi strokovnjaki, ki vam bodo pomagali do sanjske hiše, obiščite pa tudi našo vzorčno hišo Primus-R 156 v Dragomlju in začutite način gradnje Lumar.