Pot do lastne hiše je kompleksen proces, s katerim se običajno srečaš le enkrat v življenju in se ne moreš opirati na svoje pretekle izkušnje in znanje. Zato so za tiste, ki se šele odločajo za gradnjo, še bolj dobrodošle izkušnje strank, ki so že prehodile to pot. V seriji blog zapisov bomo spremljali zgodbo Maše in Denisa Šketako od prvih želja po lastnem domu do vselitve. V prvem prispevku smo v pogovoru z njima in Lumarjevim svetovalcem Gašperjem Fistravcem spoznavali začetek projekta do podpisa pogodbe o gradnji hiše Lumar.
|
Ta zapis je del serije blogov Gradnja montažne hiše skozi oči stranke. Preberite tudi ostale dele zgodbe: |
Denis in Maša Šketako.
Stanovanje ali hiša, zidana ali montažna hiša?
»Midva sva pravzaprav prvotno iskala stanovanje, ker pa v naši okolici ni bilo primernega, sva začela razmišljati o lastni hiši. Niti ne o zidani hiši, ker sva oba živela v takih hišah in naju je motilo, da so to pogosto nikoli dokončani projekti. Pri montažni hiši pa se lahko odločiš za hišo na ključ. Poleg tega so zdaj drugačni časi, ni časa za iskanje posameznih ponudnikov. Nama je bilo to, da pri Lumarju dobiva celoten paket, da poskrbijo tudi za vse podizvajalce za notranja dela, super. In seveda tudi hitra gradnja - pri Lumarju ti lahko v nekaj mesecih postavijo dom,« razloge, zakaj sta se odločila za montažno gradnjo, pojasni Maša Šketako.
Pri zidanih hišah je po najinih izkušnjah velikokrat tako, da so nikoli dokončani projekti. Pri montažni hiši pa se lahko odločiš za hišo na ključ.
Že ko sta pregledovala ponudbo nepremičnin, je Denis Šketako opazil oglas Lumarja in takoj ga je pritegnila hiša iz linije Terra. »Bila je povsem v najinem stilu, nizko pritlična hiša modernega stila,« pove. Kar takoj je poslal povpraševanje in Lumarjev svetovalec Gašper Fistravec je hitro vzpostavil stik z njima. »Pri nas je tako, da ko dobimo povpraševanje iz spleta, se potrudimo, da stranko čimprej kontaktiramo. Z Mašo in Denisom smo se že na prvem klicu dobro ujeli in se kmalu dogovorili tudi za sestanek v živo pri nas v Mariboru, pa tudi v vzorčni hiši,« pritrdi Gašper.
Pritlična hiša Lumar Terra.
»Kasneje sva seveda pogledala tudi druge ponudnike, predvsem na sejmu, kjer je več ponudnikov na enem mestu. Ampak ko sva se začela pogovarjati z Lumarjem, sva se kar odločila, da najino zgodbo nadaljujeva z njimi,« prizna Maša. »Prvi stik je res pomemben in tu gre zasluga Gašperju, ki je bil zelo potrpežljiv z nama. Vse je bilo transparentno, ni bilo nekih skritih stvari. Dobila sva vse informacije in mislim, da če pri nekomu začutiš to zaupanje, je škoda tratiti čas in energijo drugje.«
Kmalu sta se odzvala Gašperjevemu vabilu in obiskala vzorčno hišo v Dragomlju, saj sta želela montažno hišo videti in občutiti, šla pa sta še korak dlje in obiskala Lumarjeve hiše v soseščini, kot pove Maša: »Želela sva videti, kako je živeti v taki hiši. Vedela sva za dve Lumarjevi hiši v okolici in sva šla pogledat, ali je tudi po desetih letih prijetno.« »Predvsem me je zanimalo, ali so stikala, vtičnice trdne. Glede na to, da je osnova les, sem se moral prepričati. To je bilo prvo, kar sem pogledal,« jo v smehu dopolni Denis. »Prepričala sva se lahko tudi o zvočni izolaciji, saj so otroci v zgornjem nadstropju igrali nogomet.
Presenečen sem bil, da se ni nič slišalo.« Všeč jima je bila tudi toplina hiše, poudari Maša: »Takoj, ko sva vstopila v hišo, sva čutila toplino. Bilo je konec oktobra in čeprav niso ogrevali, je bilo prijetno toplo povsod, tudi v kopalnici. Po najinih izkušnjah pri zidanih hišah v prehodnem obdobju, ko še ni dovolj hladno za vklop ogrevanja, ni tako.«
Želela sva videti, kako je živeti v taki hiši.
Notranjost vzorčne hiše Primus-R 150 iEDITION v Dragomlju.
»Bi pa še nekaj izpostavil. Naša hiša bo skoraj nič-energijska hiša. Želela sva, da bo hiša tudi na stara leta delala za naju, ne da bova midva delala za njo,« se še spomni Denis in omeni skrb glede višine pokojnin.
Želela sva, da bo hiša tudi na stara leta delala za naju, ne da bova midva delala za njo.
Menjava parcele na začetku projekta
Ko sta se Denis in Maša začela pogovarjati z Lumarjem, sta že imela parcelo, ki sta jo podedovala, sta pa kmalu ugotovila, da ne bo šlo vse po njunih željah. »Lokacija je bila zelo zahtevna. Začeli smo usklajevati projekt, vendar smo ugotovili, da je to, kar si želita, na tisti parceli neizvedljivo oziroma končna arhitektura ne bi bila primerna,« pojasni Gašper.
»Moram povedati, da je Lumar od začetka upošteval najine želje. Naredili so izris pritlične hiše na prvotni lokaciji, ker sva res želela pritlično hišo. Kmalu smo ugotovili, da bi bil tloris take hiše zaradi prostorskih načrtov naše občine nefunkcionalen. Zato sva se odločila, ne bova gradila na podedovani parceli in sva v dveh mesecih kupila drugo, ki se je kasneje res izkazala za boljšo,« pojasni Denis.
Parcela na kateri se gradi hiša Primus-D 140.
Ko sta ugotovila, da ne bosta mogla uresničiti prvotnih želja, je njuno navdušenje nekoliko upadlo, prizna Maša, se je pa že takrat pokazalo, kaj pomeni, da imaš ob sebi pravega partnerja, ki se zna hitro prilagoditi in nekako tudi vliti spodbudo za naprej. »Potem se je res hitro pokazala priložnost nove parcele. Zdaj sva zelo zadovoljna in nama ni žal, da se je tako razvilo. Svetujeva pa vsakemu, da naprej preveri lokacijsko informacijo, da sploh vidiš, kaj lahko gradiš na izbrani parceli. To sva potem pri drugi parceli tudi naredila,« nadaljuje Maša.
Vsakemu svetujeva, da naprej preveri lokacijsko informacijo, da sploh vidiš, kaj lahko gradiš na izbrani parceli.
»Ugotovili smo, da na drugi parceli ni bilo možno graditi pritlične hiše, zato sva se potem odločila za hišo Lumar Primus-D 140,« pove Denis. »V bistvu smo delali dva projekta. Najprej smo imeli različico A, pritlično hišo na prvi parceli. Potem sta se Maša in Denis odločila za drugo parcelo, svetlejšo, z več prostora okoli hiše in smo začeli z različico B na drugi lokaciji in jo v naslednjem koraku še prilagodili, s tem, da smo iz pritlične prešli na nadstropno hišo,« potek projekta povzame Gašper.
Hiša Lumar Primus-D 140.
Pomoč urbanistov
V tej fazi sta Maša in Denis že tesno sodelovala z Lumarjem in njihovimi zunanjimi strokovnjaki za urbanistične storitve. Gašper pojasni njihovo vlogo: »Naši urbanisti skrbijo za urbanistični del in so direktno povezani z našimi kupci. Poskrbijo za lokacijska mnenja, soglasja, za gradbeno dovoljenje, pa tudi vodijo postopek za stranko. Ker so specialisti, znajo poskrbeti, da se v doglednem roku in brez nekih dopolnitev kasneje pridobi tudi gradbeno dovoljenje.«
»Pozanimali so se, kaj je možno na izbrani parceli. Kljub omejitvam so nama toliko ustregli, da so preverili tudi to, ali bi bila možna kakšna rešitev, ki bi na tej lokaciji vendarle upravičevala pritlično hišo, ki sva jo želela« pove Maša.
Maša prizna, da o upravnih postopkih nista veliko vedela, čeprav sta se jih sproti učila, jima je bila pa pomoč Lumarja in njihovij zunanjih strokovnjakov za urbanistične storitve neprecenljiva. »Midva sva jih pooblastila, da so v najinem imenu peljali postopke. Če bi se sama lotila, bi verjetno obupala nad vso potrebno dokumentacijo. Tako pa so oni vodili vse postopke in nama po e-pošti pošiljali soglasja in ostalo dokumentacijo. Morala sva jo le pregledati in sproti shranjevati, seveda pa sva od njih kadarkoli dobila odgovore, če česa nisva vedela. Pomoč sva čutila tudi drugače. Če sva se s specifičnim vprašanjem obrnila na upravno enoto, si pogosto nisva znala tolmačiti odgovora in so nam Lumarjevi urbanisti vedno razložili, kaj to pomeni.«
Velikokrat niti ne veš točno, kako vprašati, ker ne poznaš postopkov. Pa tudi drugače te jemljejo, če v tvojem imenu sprašuje strokovnjak. Taka pomoč res ogromno pomeni.
Denis ob tem doda še eno prednost, in sicer, da urbanisti z večletnimi izkušnjami poznajo referente po posameznih upravnih enotah, vedo, kako striktni so, kaj so neke dobre prakse. »Ko imaš takega partnerja ob svoji strani, te tudi pomiri, saj je to zelo stresno obdobje,« se še spomni Maša.
Prilaganje projekta prostorskim načrtom je lahko zelo stresno obdobje in pri Lumarjevih zunanjih strokovnjakih za urbanistične storitve so naju dvakrat zelo pomirili.
Prilaganje kataloške hiše željam
Čeprav je bila Denisu in Maši všeč že hiša iz kataloga, jima je Gašper že na začetku sodelovanja povedal, da jo lahko prilagodita po svojih željah. »Ko dobiš ta občutek, da se vse da, se prepustiš željam. V bistvu so meja le finance, drugače ni stvari, ki je pri Lumarju ne bi mogli izvesti,« povesta.
»Začeli smo pri tipski različici hiše Lumar Primus-D 140. Kasneje smo naredili izrise več različic, nekje pri tretji smo rekli, 'to je to', in smo podpisali pogodbo. Potem je še nekaj časa namenjenega usklajevanju notranjosti (op. av. to fazo bomo predstavili v naslednjem prispevku), ko se pripravi končen projektni načrt. To je tudi normalen postopek pri nas,« pojasni Gašper.
Izris hiše Primus-D 140.
Prilagajanja so bila postopna, se spominja Maša: »Na vsakem sestanku ali tudi, ko smo se z Gašperjem slišali po telefonu, smo nekaj spremenili. Mislim, da sčasoma, ko gledaš, si mogoče malo bolj predstavljaš, dobivaš ideje in se začneš spraševati, ali jih lahko uresničiš. To so detajli, ampak nama je res veliko pomenilo in na koncu je bil najin načrt res precej drugačen od tipske hiše. Gašper je bil ves čas v stiku z arhitekti, jih spraševal, kaj je možno in smo iskali kompromise. Vedno so našli neko rešitev.«
Med sestanki sta se sprehodila tudi po dejanskih prostorih v vzorčni hiši, povesta. »Obiskovala sva jo z metrom in jo nekajkrat premerila od vrha do tal. (smeh) Gašper naju je pustil, da sva si v miru ogledovala. Ko si lahko v nekem prostoru deset minut sam, je drugače, kot ko te nekdo vodi. Res si lahko vzameš čas in to nama je veliko pomenilo.« »Dober svetovalec mora začutiti kupca, znati povzeti njegove želje in najti rešitve skupaj s tehnično pripravo, arhitekti in hkrati sprejemljive s finančnega vidika, da ne gre cena previsoko,« doda Gašper
Finančni vidik prilagajanj
Finančni vidik projekta je za kupca zelo pomemben in pri Lumarju skrbimo za to, da je z njim ves čas seznanjen. »Vedno sva dobila informacijo o stroških. Videla sva, kaj bi pomenilo, če bi na primer dala celo steno v steklo. Hkrati pri Lumarju gledajo tudi na Eko sklad - vodijo namreč cel postopek za pridobitev sredstev iz Eko sklada - in se glede na to prilagaja načrt. Vse je transparentno in zelo hitro dobiš povratne informacije. Včasih te grize dvom in želiš čim prej odgovor. Večinoma sva v enem dnevu dobila odgovor, res so zelo odzivni,« pove Maša.
Finančna ocena ob podpisu pogodbe z Lumarjem je že precej natančna in se ne razlikuje dosti od realne na koncu projekta. »Hišo poskušamo do podpisa pogodbe čim bolj definirati. Naša prednost je, da lahko hitro podamo informacije, koliko stane celotna hiša. Pripravimo natančno finančno konstrukcijo, kjer je vse podrobno specificirano. Seveda se določene želje pojavljajo še kasneje, ampak kupec v vsakem trenutku točno ve, koliko kaj stane,« pojasni Gašper. »Normalno je, da če izbereš boljši material ali dodatek, bo to dražje, ampak se to v specifikaciji vidi in se potem odločiš za to ali ne,« potrdita Denis in Maša.
To, da se lahko vnaprej tako dobro določijo podrobnosti, je posebnost montažne hiše. »Midva sva v bistvu imela še nedotaknjeno parcelo, pa sva že vedela, kje bodo vtičnice v hiši,« se nasmeji Maša in doda, da so pri tem v pomoč dobra predstava in digitalna orodja: »Pomaga virtualni sprehod po hiši na Lumarjevem spletnem mestu. Nekajkrat sva šla pogledat, saj kako podrobnost pozabiš. To je super.« »Ko dobiš izrisane renderje tvoje hiše, se lahko pomikaš po njih in vidiš tudi širše. Lažje si predstavljaš zunanji izgled, denimo hiše z nastreškom ali s teraso. Čeprav kupuješ hišo, ne razmišljaš samo o njej, ampak tudi o tem, kaj boš imel v okolici, boš imel letno kuhinjo, kako boš uredil vrt in podobno,« doda Denis.
Glede na to, kako aktivno sta bila vključena v projekt vse od začetka, nas je zanimalo, ali v mislih že nekako »živita« v svoji novi hiši. »Jaz že eno leto,« z nasmehom odgovori Maša.
Tri mesece od prvega izrisa do pogodbe
Od prvega stika z Lumarjem je Mašin in Denisov projekt zaradi menjave parcele trajal nekoliko dlje, od izbire druge parcele pa do podpisa pogodbe, ko se določijo končni tlorisi hiše in je osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja, pa je minilo približno tri mesece.
»Devetega aprila 2020 sva šla na ogled nove parcele. Takoj smo naredili tudi izkop zaradi geoloških zahtev, da sva ugotovila, če je parcela primerna za gradnjo. Prvi izris in renderje sva dobila v začetku maja, 21. julija pa sva že podpisala pogodbo,« se spominjata Maša in Denis. »Tri mesece je neko normalno obdobje za to fazo. Seveda je pri nekomu hitreje, saj ni veliko sprememb, lahko pa traja tudi dlje. Normalno je, da se porajajo nekatera vprašanja, potrebna so prilagajanja glede parcele, želja, tudi glede financiranja,« pojasni Gašper.
Denis in Maša Šketako ob podpisu pogodbe.
Po podpisu pogodbe je običajno še približno šest mesecev, ko se kupec odloča za notranjost. To fazo, ki se zaključi s sestankom, na katerem se uskladi t.i. PZI, projektna dokumentacija za gradnjo, bomo pokrili v naslednjem blog zapisu.
