Trajnost, Hiše Lumar, Narava, Intervju |

13 MIN BRANJA

Vsak lahko naredi nekaj za trajnostni razvoj

Nataša Teraž Krois, vodja razvoja in trajnosti pri podjetju Lumar.

Pri trajnostnem razvoju ni pomembno, kdo je prvi, kdo je najboljši, pomembneje je, da zares verjameš v to in da za to tudi nekaj narediš. Če vsak od nas - podjetja, politika in posamezniki - naredi, kar lahko in širi zavedanje o pomenu trajnostnega delovanja naprej, se bodo koščki zložili v nekaj večjega, je prepričana Nataša Teraž Krois, vodja razvoja in trajnosti pri podjetju Lumar. V pogovoru preberite, kako trajnostno delovanje razumemo in uvajamo v podjetju Lumar. 

 

Trajnost je ena izmed najpomembnejših vrednot podjetja Lumar. Velikokrat omenite, da je trajnost del Lumarjevega DNK-ja. Lahko to pojasnite?

Trajnostni razvoj je del filozofije podjetja in izhaja že iz razmišljanja našega lastnika. Lumar je družinsko podjetje in sedanji direktor in lastnik Marko Lukić je plezalec in alpinist, ki je že od nekdaj zelo povezan z naravo. Velikokrat pove, da je zelo naklonjen trajnostnemu razvoju. Pri trajnostnem poslovanju je zelo pomembno, da vodstvo podpira take odločitve. Drugo izhodišče predstavlja dejstvo, da gradimo trajnostne produkte. Prvo pasivno hišo smo postavili leta 2007 in ta odločitev je bila tudi podlaga, da smo se takrat odločili za intenziven razvoj pasivnih hiš, lahko rečemo predhodnic današnjih skoraj nič-energijskih hiš. Vprašanje je bilo samo, kako produkt in poslovanje združiti, sistematizirati. Trajnostni razvoj je torej od nekdaj del nas, se pa danes o tem več govori in moraš znati to tudi predstaviti, argumentirati.

 

Na katerih področjih se kaže trajnostna usmeritev v podjetju Lumar?

Ko smo začeli, najprej s produktom pasivne hiše, smo se osredotočali predvsem na energetsko učinkovitost. Gledali smo, koliko energije se porabi za ogrevanje in to optimizirali. Potem se je znotraj pasivnih hiš začela pojavljati oznaka plus energijska hiša. To pomeni, da hiša energijo za delovanje proizvede sama, s svojo sončno elektrarno, če jo proizvede še več, kot jo potrebuje, je to plus energijska hiša. Taka je bila na primer hiša Mitje Petkovška, ki smo jo zgradili leta 2009. Kasneje se je pomen energetske učinkovitosti razširil po celotni gradbeni panogi in danes je to že standard. Mi smo leta 2017 v vse naše hiše vključili sistem prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka in od takrat ponujamo hiše v standardu skoraj-nič energijskih hiš. Znotraj koncepta trajnostnih stavb se je dodalo še bivalno udobje in danes se pri konceptu trajnostnih stavb enakovredno obravnavajo trije stebri: energija, okolje in bivalno udobje. Da je bil naš razvoj pravilen in naše hiše izpolnjujejo visoke standarde trajnostne gradnje, potrjuje certifikat Active house za našo vzorčno hišo v Dragomlju.

Na drugi strani je pa še en koncept, o katerem se vse več govori in v katerega verjamemo, to je trajnost poslovanja. Vsako podjetje ima pri ustvarjanju vpliv na okolje. Z vidika energije je na primer pomembno, koliko energije porabljamo, kako jo pridobivamo. Drugi vidik je družbeni, kako delujemo do zaposlenih, sodelavcev, dobaviteljev, do vseh deležnikov. In tu je še tretji vidik, to je upravljanje. Zdaj oba koncepta, koncept trajnostnega produkta in koncept trajnostnega poslovanja, sestavljamo v celoto.

 

Narekovaji_rdeci

Pri trajnostnem poslovanju je zelo pomembno, da vodstvo podpira take odločitve.

 

 

Vzorčna hiša Lumar Dragomelj Primus iEDITION

Vzorčna hiša Lumar v Dragomlju.

 

Ali spremembe, o katerih govorite, pokriva trajnostna poslovna strategija podjetja, ki je za Lumar ključen strateški projekt?

Trajnostno poslovno strategijo smo začeli postavljati leta 2017. Takrat smo bili uspešni na razpisu Spirita za Akademijo trajnostnih poslovnih modelov, ki je bila zelo dobro zasnovana. Izbranih nas je bilo devet pilotskih projektov. S pomočjo internih delavnic in zunanjega strokovnjaka smo se lotili pisanja trajnostne poslovne strategije in se učili, kako vse to, kar smo že počeli in počnemo, sistematizirati, povezati in tudi zapisati. Trajnostna poslovna strategija v prvi vrsti vključuje poslovanje podjetja, njegove poslovne modele, v našem primeru tudi produkt. Pri nas je bil produkt prvi, ki je vseboval trajnostne elemente, sledilo je poslovanje in zdaj sta oba združena.

 

Kako projekt napreduje?

Šlo je za projekt, ki je trajal eno leto. V tem obdobju smo dobili strokovnjaka, organizirane so bile delavnice, na katerih smo pridobili določena znanja in s pomočjo strokovnjaka zapisali našo prvo trajnostno strategijo z veljavnostjo petih let. Zdaj se to obdobje zaključuje in februarja smo se ponovno prijavili na razpis. Tokrat se uvajajo modeli krožnega gospodarstva in če bomo uspešni, bomo spet imeli priložnost za nadgradnjo naše trajnostne poslovne strategije. Strategije so sicer dokumenti, s katerimi si opredeliš cilj, kam želiš priti.

 

Kaj pa so bili glavni cilji?

V strategiji so bila definirana strateška področja, na katerih smo se želeli razvijati, da bi dosegli cilje. Ta prioritetna strateška področja so bila usklajena skupaj z vodstvom in delovno skupino zaposlenih. Izpostavim lahko: povečana produktivnost, zadovoljni kupci in dobavitelji, aktivno zavzeti zaposleni, nižja poraba energentov.

Zastavljeni cilji se potem realizirajo skozi projekte in ker gre tukaj za obsežne projekte, uresničitev teh projektov ni tako enostavna. Pri Spiritu so takrat tudi na pobudo sodelujočih podjetji odlično nadgradili prvi razpis in odprli še razpis, s katerim so ponudili pomoč pri izpeljavi zastavljenih projektov. Kot prioritetni projekt naše trajnostne strategije smo izbrali trajnostno poslovno transformacijo podjetja, s katero smo se lotili procesov z vidika poslovanja, digitalizacije, reorganizacije, sistema vodenja. Začeli smo na primer uvajati vodje na nižjih ravneh. Gre za kompleksne spremembe in če imaš omejene vire, izbereš tiste projekte, ki so ti v tistem trenutku najpomembnejši in izpelješ te. Uspešno smo izpeljali prenovo poslovne stavbe, namestili sončno elektrarno in s tem dosegli velike pozitivne učinke. Nekoč sem slišala zanimiv komentar, da smo ljudje narejeni tako, da vedno tekmujemo, kdo bo prvi, kdo bo najboljši. Pri trajnosti pa ni tako pomembno, kdo je prvi, najbolj pomembno je, da zares verjameš v to in za to tudi nekaj narediš, tudi če v določenem trenutku še nisi vsega dosegel.

 

Pomembno je, da ne samo komuniciraš, ampak dejansko delaš.

Tako je. Da več narediš in potem to komuniciraš. In ne obratno, da najprej komuniciraš in potem v ozadju nekaj delaš, ali pa tudi ne. In ravno pri trajnosti, ki je danes zelo aktualna tema, se to žal danes velikokrat dogaja.

 

Poslovna stavba Lumar

Prenovljena poslovna stavba Lumar.

 

Ali lahko že vidimo dosežke trajnostne prenove podjetja?

Ravno zdaj zbiramo in analiziramo nekatere podatke. Področje, s katerim se zdaj intenzivno ukvarjamo, je trajnostno poročanje. Tako kot se napiše letno poslovno poročilo, podjetje napiše tudi trajnostno poročilo. V takem poročilu potem poročaš o učinkih. Mi smo že skozi strategijo nastavljali, kako bomo spremljali uresničevanje strategije, zdaj moramo določiti še KPI-je (ključne kazalnike). Veliko podatkov že imamo, spremljamo zelo različna področja, kot so poraba električne energije, poraba vode, količina odpadkov, nimamo pa še nastavljenih sistemov za poročanje o tem. To nameravamo storiti v naslednjem koraku, ko se bomo lotili pisanja trajnostnega poročila. Naš cilj je, da ga pripravimo za leto 2022.

Lahko pa že pogledamo učinke naše sončne elektrarne. Zagnali smo jo junija 2021 in zdaj naredili analizo za leto 2022. V tem letu smo proizvedli 163.000 kWh električne energije, naša skupna poraba pa je znašala 180.000 kWh. Kar pomeni, da smo z našima sončnima elektrarnama proizvedli 90 odstotkov vse potrebne električne energije.

 

Narekovaji_rdeci

Področje, s katerim se zdaj intenzivno ukvarjamo, je trajnostno poročanje.

 

Je podjetij, ki že imajo trajnostna poročila, v Sloveniji veliko?

Trajnostnih poročil je vse več. Prevladujejo sicer med velikimi podjetji, zanje bo to v kratkem tudi obvezno. Glede na novo sprejeto evropsko zakonodajo bodo namreč večja podjetja za leto 2023 zavezana k nefinančnemu poročanju. Na ravni malih in srednjih podjetij, kamor spada tudi Lumar, pa trajnostnega poročanja še ni veliko. Zelo dobro trajnostno strategijo ima na primer Lidl Slovenija, z njimi smo tudi skupaj v klubu prejemnikov Green Star.

Smo pa pri podjetju Lumar velik zagovornik tega, da se trajnostno delovanje tudi oceni, ovrednoti, da dobiš neko povratno informacijo. Danes je marsikaj trajnostno, ta pridevnik se uporablja že povsod, ampak kaj je zares trajnostno? V okviru tega smo lani tudi pristopili k certificiranju po shemi Green Star, ki ga podeljuje CER – Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo. Po tej shemi je tudi trajnostno poročilo ena od stvari, ki jih moraš doseči, da izpolniš najvišjo stopnjo. Mi smo dosegli štiri od petih zvezdic, kar pomeni da smo na pravi poti in da že zdaj delamo prav. Mislim, da v Sloveniji ni veliko podjetji, ki je doseglo vseh pet zvezdic, ki torej že imajo ustrezna trajnostna poročila.

 

Kateri certifikati in nagrade na področju trajnostnega razvoja so poleg certifikata Green Star še pomembni za Lumar?

Z vidika poslovanja je to še Horus, h kateremu smo pristopili lani. Green Star enakovredno opredeljuje vsa področja trajnostnega razvoja, pri Horusu pa je večji poudarek na družbeni odgovornosti kot delu trajnostnega razvoja. Green Star ima tako 120 vprašanj po treh temeljnih področjih ESG (področje okolja, družbe in upravljanja) in je zelo kompleksen sistem, ki zahteva nekaj premisleka. Pri Horusu pa je večji poudarek na družbeni komponenti trajnosti. Tam so vprašanja na primer, kaj so cilji podjetja za zagotavljanje zadovoljstva zaposlenih, na kakšen način se izvaja, kako je z dobaviteljsko verigo, odnosi s kupci, ostalimi javnostmi. Lumar je prejel tudi Nagrado nemškega gospodarstva 2020 za razvoj trajnostnega delovanja in etičnega poslovanja v rastočih gospodarstvih, ki jo podeljuje Slovensko-nemška gospodarska zbornica (AHK) v sodelovanju z nemškim veleposlaništvom in Inštitutom WISE za razvoj trajnostnega delovanja v rastočih gospodarstvih.

Na področju certifikatov trajnostnih produktov bi izpostavila certifikat Active house, ki ga podeljuje neodvisna certifikacijska hiša Zveza Active House iz Bruslja. Danes se skoraj večina hiš predstavlja kot trajnostnih, certifikat pa ti daje sistem, da jo lahko številčno ovrednotiš po treh stebrih: okolje, energija, udobje.  Zelo pomembno področje je tudi pitna voda: kako se v hiši uporablja pitna voda, ali imaš ukrepe za zmanjševanje količine porabljene pitne vode. Shema ima devet področij in rezultati so lepo grafično prikazani s krožnim mrežnim diagramom – bolj ko je mreža napeta, bolj enakomerno skrbiš za vsa področja.

 

Prejem certifikata Active house

 

Je certifikat Active house najpomembnejši za trajnostne hiše?

Active house v Evropi nekaj velja, je pa certifikacijskih shem več. V Nemčiji je še DGNB, v Ameriki LEED, v Angliji je bila razvita shema BREEAM. To so največji in najbolj uveljavljeni certifikati na področju trajnostne gradnje. So pa vse zelo obsežni, in ko se odločaš, h kateremu pristopiti, presojaš o njihovi uporabni vrednosti, o virih, koliko veljavnosti ima na tvojem geografskem območju. Konec koncev je pomembno že samo to, da ovrednotiš svoje delovanje v neki certifikacijski shemi, katerikoli.

Tudi v Sloveniji imamo razvito svojo shemo za vrednotenje kakovosti, to je nacionalni okoljski certifikat – Znak kakovosti v graditeljstvu, ki so ga razvili na gradbenem inštitutu ZRMK. V letošnjem letu je bila izvedena nadgradnja tega razpisa, postavljene so bile nove kategorije za razogljičenje stavb – Razvojni dosežki zelenih tehnologij. Letos smo bili med prvima dvema prejemnikoma tega znaka. Smo pa s tem prejeli že tretji zaporedni znak kakovosti v graditeljstvu, pri čemer sta bila zadnja dva prejeta znaka že s področja uvajanja in razvoja trajnostnih rešitev znotraj naših produktov. Smo edini slovenski proizvajalec s temi znaki kakovosti.

 

Narekovaji_rdeci

Smo edini slovenski proizvajalec s temi znaki kakovosti.

 

V Lumarju smo sprejeli Zelene zaveze s ciljem postaviti ogljično nevtralno proizvodnjo. Lahko poveste nekaj več o tem projektu?

V okviru tega projekta smo začeli sistematizirati in si zastavili cilje na področju trajnostnega razvoja podjetja. Vprašali smo se, kje želimo biti in kako priti do tam. Zadali smo si, da do leta 2025 postavimo ogljično nevtralno proizvodnjo. V prvem koraku smo na streho naše proizvodne hale namestili sončno elektrarno, s pomočjo katere smo zagotovili, da so naše hiše proizvedene z zeleno električno energijo. Sočasno z namestitvijo sončne elektrarne smo naš vozni park posodobili z novimi električnimi avtomobili, v celoti smo elektrificirali vozni park znotraj podjetja, delno tudi osebna vozila, nekaj izzivov imamo pri kombijih, ker jih s takimi specifikacijami na trgu še ni.

Prav tako smo se lotili celovite sanacije naše poslovne stavbe. Pri sanaciji poslovne stavbe je bistveno, da  nismo gledali izključno na stroške, ampak tudi na to, kakšen vpliv ima to na okolje.  Če vzamemo za primer žaluzije ali okna. Ob energetski sanaciji objekta si verjetno predstavljate avtomatsko menjavo oken. Mi smo se lotili drugače. Najprej smo naredili energetski pregled stavbe v sodelovanju z ZRMK, da bi lažje ovrednotili kritične točke. Ugotovili smo, da naše stavbno pohištvo ni najnovejše, je pa še vedno funkcionalno in z njegovo menjavo ne bi bistveno izboljšali energetske učinkovitosti, še funkcionalno pohištvo pa bi po nepotrebnem postalo odpadek. Zato smo se zavestno odločili, da stavbno pohištvo obnovimo, ne menjamo. Zatesnili smo okna, žaluzije odrezali na ustrezne dimenzije in uporabili obstoječe.

 

Glede na to, da na to, da do leta 2025 ni več veliko časa, se vam zdi ambiciozen cilj ogljične nevtralnosti do takrat uresničljiv?

Smo na zelo dobri poti. Veliko projektov smo že izvedli in mislim, da naš cilj je uresničljiv. Ob tem moramo vedeti, da brezogljično poslovanje težko dosežeš samo s svojimi ukrepi. To bi praktično pomenilo, da proizvodnjo ustaviš – ko delaš, namreč vsaj minimalno vplivaš na okolje. Veliko podjetij se tako odloča tudi za ogljično izravnavo, kar predstavlja investicije v projekte, namenjene odstranjevanju ogljikovega dioksida ali izogibanju izpustom. S tem ogljik, ki se sproža ob tvojem delovanju, nevtraliziraš nekje drugje, na primer z investicijami v pogozdovanje in podobno. Pri Lumarju natančno ocenjujemo, kje smo, kako se približujemo cilju in kaj še lahko naredimo.

 

Zelena streha_poslovna stavba

Zelena streha poslovne stavbe Lumar.

 

Ali lahko v tem kontekstu gledamo tudi na našo zeleno streho na poslovni stavbi? Na kakšen način prispeva k cilju ogljične nevtralnosti?

Ob dodatni toplotni izolaciji smo ozelenili 450 kvadratnih metrov ravne strehe naše poslovne stavbe. Zelena streha pa ne vpliva le na energetsko učinkovitost, ampak ima veliko pozitivnih vplivov predvsem v urbanem okolju. Z njo aktivno prispevamo k zmanjšanju ravni ogljikovega dioksida in čistejšemu zraku v okolici. Po ocenah raziskovalcev bo naša streha v enem letu absorbirala dobri dve toni izpustov CO2 in iz zraka očistila okoli 80 kilogramov prašnih delcev. Pomembno prednost zagotavlja tudi sposobnost zadrževanja deževnice, kar ob velikih nalivih, ki smo jim priča v zadnjem času, pomeni bistveno manjšo obremenitev kanalizacijskega sistema. Z zeleno streho ponujamo tudi naravni habitat žuželkam. Lani smo bili navdušeni, koliko je bilo na naši zeleni strehi čebel in zdaj se dogovarjamo z urbanimi čebelarji, da bi postavili panje. Ukrepi se bodo na dolgi rok kazali v nižjih računih za električno energijo in kvalitetnejšem okoliškim zraku.

 

Lumar je tudi ambasador slovenskega zelenega, ustvarjalnega in pametnega gospodarstva pri Spirit Slovenija, ki prispeva k prepoznavnosti Slovenije kot tehnološko razviti, kreativno naravnani in zeleni državi. Zapisali so, da je Lumar dokaz okolju prijaznega slovenskega gospodarstva. Kaj pomeni ta dosežek?

Takih potrditev s strani zunanjih institucij smo zelo veseli. Ponosni smo, taka priznanja nam pokažejo, da delamo prav in da naša prizadevanja zaznava tudi okolje.

 

Na začetku ste omenili, da je za trajnostno prenovo podjetja pomembna podpora vodstva. Kako pa poskrbeti za ozaveščanje, za prenos trajnostnih vrednost na druge deležnike, najprej na zaposlene in tudi širše na lokalno okolje?

Začelo se je z reorganizacijo, ko smo postavili vmesne vodje kot povezovalni člen med vodstvom in zaposlenimi. Znotraj tega je bil potem dobro izpeljan projekt zapisa naših vrednot. Z vodstvom in zaposlenimi smo se na delovnih sestankih skupaj pogovarjali o naših vrednotah. Ideja je bila, da naše vrednote niso neki dokument, ki ga je sprejelo vodstvo in mu morajo zaposleni slediti, ampak da skupaj ugotovimo, v kaj verjamemo in to tudi zapišemo. Te vrednote smo zapisali kot trajnost, inovativnost, strast, timsko delo in odgovornost, kar se je simpatično sestavilo v besedo TISTO – tisto, kar nas dela Lumar. Na ta način smo dosegli večjo vključenost zaposlenih, da vsi vemo, zakaj delamo tako, kot delamo. Z namemom večje vključenosti organiziramo tudi različne aktivnosti za vse zaposlene. En primer so ogledi gradbišč za vse službe, tudi na primer za računovodsko službo, saj je prav, da vsi vidimo, kaj in kako gradimo.

Trajnostni razvoj že v svoji osnovi pomeni, da spoštuješ lokalno okolje. Gledamo, da nismo preglasni, da ne ustvarjamo preveč odpadkov, da podpiramo lokalna društva, kot je lokalno gasilsko društvo. Če pogledamo nekoliko širše, se zaradi naših trajnostnih usmeritev vključujemo v projekte, ki so bolj trajnostno naravnani. V naše podjetje vabimo tudi študente, dijake in na ta način širimo znanje in izkušnje na področju trajnostnega delovanja. Seveda delujemo tudi družbeno odgovorno in podpiramo športne dejavnosti, predvsem take, ki so medijsko manj izpostavljene. Vse to je del našega trajnostnega poslovanja.

 

Narekovaji_rdeci

Ideja je bila, da naše vrednote niso neki dokument, ki ga je sprejelo vodstvo in mu morajo zaposleni slediti, ampak da skupaj ugotovimo, v kaj verjamemo in to tudi zapišemo.

 

Innorenew Lumar EU

 

Sami veliko delujete tudi na področju razvoja stroke trajnostnega poslovanja. Bi lahko izpostavili kako vaše sodelovanje, ki prispeva k večji prepoznavnosti trajnostnega poslovanja?

Morda bi lahko izpostavila sodelovanje v oddaji Ugriznimo znanost, ko je bila tema okoljski odtis in so gostili kolege iz Zavoda za gradbeništvo. Nas so povabili, da sodelujemo z izračunom okoljskega odtisa produkta. Tudi to je neka potrditev, da delaš prav, saj je vabilo prišlo od neodvisne institucije in kredibilne oddaje, ki temelji na strokovnih prispevkih. Z Lumarjem sodelujemo tudi na številnih dogodkih, na katerih različnim deležnikom in ciljnim skupinam predstavljamo naše trajnostne usmeritve, aktivnosti (Združenje manager, PRSS, srednje šole, fakultete, združenja ...), prav tako pa imamo večkratno letno tudi oglede našega podjetja.

 

Kaj vam osebno pomeni trajnostni način življenja?

Vsekakor sem naklonjena temu konceptu. V šoli zdaj učijo hčer, da je trajnostnost razvoj, razvoj sveta, ki zadovoljuje trenutne potrebe na način, da ne ogroža zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. Osebno mi trajnostnost pomeni vzdržno potrošništvo in predvsem spoštljiv odnos do vseh drugih, okolja in ljudi. Povezuje se predvsem z okoljem, ampak tudi družba predstavlja pomemben del trajnostnega razvoja in v novodobni družbi spoštljiv odnos ni več tako samoumeven, kot je bil nekoč. Torej, spoštljiv odnos do ljudi, okolja, živali, do vsega okoli nas. Trajnostno delujem tako, da na primer kupujem lokalno hrano, se vozim s kolesom ali peš, da pri izdelkih pogosto pogledam oznake. Vem, da oznaka ekološko ne velja vedno 100-odstotno, je pa gotovo tak izdelek boljši in sem za to pripravljena odšteti tudi nekaj več. Pri navezavi na trajnost in kako jo živeti in širiti, mi je zelo pri srcu citat nadškofa Desmonda Tutuja: "Do your little bit of good, wherever you are. It's those little bits of good put together that overwhelm the world," ki v prevodu pomeni, da narediš, kar lahko in to širiš dalje, ti mali koščki pa se bodo potem skupaj zložili v nekaj večjega.

Vsak posameznik lahko prispeva k trajnostnosti s svojimi dejanji in odločitvami. V skladu z našo zavezo, da se bomo trajnostnih tematik lotevali celostno, tudi z vidika posameznika, smo ob svetovnem dnevu okolja v sodelovanju s podjetjem Planetcare pripravili vodnik do bolj trajnostnega načina življenja Kako živeti bolj trajnostno (pdf), ki si ga lahko prenesete na svoj računalnik.

Pogovor s svetovalcem

Ogled vzorčne hiše Lumar