Na koncu tretjega dela zgodbe o gradnji montažne hiše sta Maša in Denis Šketako, ki ju spremljamo na poti do njunega novega doma, na božični večer ob majhni smrečici v njuni bodoči dnevni sobi nazdravljala s šampanjcem. »To je bila že tretja steklenica,« v smehu pove Denis, »prvo sva odprla, ko sva prejela gradbeno dovoljenje, drugo, ko je bila zgrajena temeljna plošča, in božično, ko je bila postavljena streha.«

Maša in Denis Šketako ob podpisu pogodbe.

V naslednjem koraku gradnje so dokončno uredili streho in fasado, nato pa se posvetili notranjosti. Če bi se Maša in Denis v prihodnosti odločila za namestitev sončne elektrarne, je osnova za namestitev sončne elektrarne na streho že pripravljena.

Menjave uigranih ekip za štirimi stenami

Po najbolj vznemirljivem delu postavljanja ovoja hiše, ko na temeljni plošči zraste oblika bodočega domovanja, se dogajanje premakne za štiri stene, kjer dobro uigrane ekipe izvajalcev poskrbijo za vse, kar potrebuje moderna hiša. Maša in Denis sta zapletene postopke strojnih in električnih inštalacij spremljala od blizu, s skoraj vsakodnevnimi obiski gradbišča.

Strojniki so hišo prevzeli prvi, pove Denis: »Najprej tri ali štiri dni ni bilo nikogar na objektu, nato pa so prišli strojniki in pričeli s strojnimi inštalacijami. Všeč mi je bilo, da so bili med delom edini izvajalci na objektu, saj tako recimo električarji in strojniki drug drugemu niso v napoto. Vidi pa se tudi odlična organizacija del, saj vsakdo ve, kaj mora biti v določenem trenutku narejeno, prav tako je material, ki ga potrebuje naslednja ekipa, na gradbišču vedno že dan prej. Za strojniki so prišli električarji, ki so bili tu tri tedne, ...«

»… takrat je hiša res izgledala prav strašno,« vskoči Maša. »Povsod same luknje in iz vsake luknje cel kup kablov. Električar se je spraševal, ali bodo trije kilometri kabla sploh dovolj, čeprav hiša ni tako velika, 140 kvadratnih metrov ima.«

Sprva so bili na objektu strojniki, ki so pričeli s strojnimi inštalacijami. Nato so z delom nadaljevali električarji.

»Za električarje je postopek toliko bolj zapleten, ker gre za pametno inštalacijo,« nadaljuje Denis. »Takoj sem ugotovil, da bi se zadeve težko lotil sam. Čeprav imajo Lumarjeve hiše v stenah cevi, skozi katere lahko električarji povlečejo kable, je električna shema tako razvejana, da je trajalo tri tedne, preden je bilo delo zaključeno. Za njimi so se vrnili strojniki, nato so prišli delavci, ki so s ploščami zaprli strope, nato pa še pleskarji.«

Tudi Maša je nad organizacijo ekip navdušena: »Vedno so nama sporočili, kdaj pridejo in koliko jih je, da sva jim lahko prišla skuhat kavo. Zdaj je na vrsti še zunanjost hiše, fasaderji so že zaprli spoje, montirani pa so tudi že žlebovi.«

Strojne inštalacije

Kaj vse morajo torej narediti strojniki? »Strojna inštalacija vključuje napeljavo vode in deževnice, grobe razvode in napeljavo cevi za toplotno črpalko. Ta je zelo pomembna, saj se z njo vse začne bolj temeljito sušiti,« pove Denis. »Med nalogami strojnikov je tudi napeljava rekuperatorja; prezračevalnega sistema za dovod in odvod zraka, in cevi za talno ogrevanje. Slednjega v prvi fazi niso mogli naredili, saj bi električarji te cevi lahko poškodovali, zato so se morali za njimi še enkrat vrniti, po tem pa so zalili še tlake.«

Slika razvoda talnega gretja.

Maša pove, da z zalivanjem tlakov hiša dobiva drugačno podobo. »Za to imajo poseben sistem, stroji so stali zunaj, tlake pa so zalili po cevi, ki je bila napeljana v hišo. Takrat se tla lepo poravnajo in šele vidiš, kako bo zares videti prostor, ko za tem delavci zaprejo strope, pa še toliko bolj. Prav tako pustijo utore za zavese in podobno, ostanejo torej le še podrobnosti.«

Denis znova poudari, kako pomembno je imeti izdelano idejo o prostoru, še preden so dela zaključena. »Po prvem beljenju ostanejo samo še kabli, ki visijo s stropa in nekaj cevi v jedilnici. Zato bi svetoval vsem, ki se lotevajo gradnje hiše, da vnaprej razmislijo, kje bodo vsa svetila in podobne stvari, kot so na primer vtičnice, USB-vtičnice ali LED-utori.«

V tej fazi se lahko stvari še dokaj preprosto spreminja, ko pa je enkrat pobeljeno, bodo spremembe veliko težje in tudi bolj opazne. - Denis

Izbira prave toplotne črpalke

Toplotne črpalke se razlikujejo glede na tip hiše, zato je prava izbira odvisna od kvadrature, postavitve in izolacije. Denis in Maša s tem nista imela veliko dela, saj ima Lumar ob izračunu optimalne porabe pravo toplotno črpalko za njuno hišo že v ponudbi. »Za najino hišo, ki ni med najmanjšimi, potrebuješ dovolj zmogljivo toplotno črpalko, to pa so nama pri Lumarju zagotovili,« nam zaupa Denis.

»Kar se tiče ogrevanja, pa tako ali tako šteje vse – kakšna okna izbereš, kakšna je streha, izolacija, tla, in ali prezračuješ s prezračevalno napravo, ki skrbi, da se energija ne izgublja,« doda Maša. »To seveda vpliva na stroške gradnje, vendar pa potem privarčuješ na dolgi rok. Poznam zgodbe, ko so ljudje klicali na elektro podjetje, če so jim res poslali pravo položnico, ker se jim je zdela tako nizka. Zlasti če gledava v luči draženja energentov, ki smo mu priča zadnje čase, so vložki v energetsko učinkovitost res pametna odločitev.«

Vloga vodje gradbišča in nadzornika

Poleg Lumarjevega vodje gradbišča sta imela Maša in Denis tudi svojega nadzornika, saj je po zakonu treba nadzorovati izkop za gradnjo temeljev, česar sta se lotila v lastni režiji. Kljub temu pa se jima dva nadzornika nista zdela prav nič odveč.

Veliko ljudi misli, da je nadzornik samo neka birokracija in nujno zlo, vendar sta bila olajšana komunikacija in dodatni nadzor zelo dobrodošla. - Denis

Maša pojasni: »Lumar ima svojega vodjo gradbišča, ki preverja, kako poteka delo in vse skupaj organizira, obenem pa komunicira z nama, da sva vedno na tekočem, kaj se počne in kako. Midva imava ob strani tudi svojega nadzornika, ki komunikacijo še dodatno olajša, saj se na določene stvari spozna bolje kot midva, ki nisva z gradbeniškega področja, hkrati pa deluje kot dodatna kontrola za kakovost. Gradbeniški dnevnik, kjer je zapisano, katera dela se izvajajo in kdo jih izvaja, tako vodita oba skupaj - vodja gradbišča in nadzornik. To koristi tudi Lumarju, saj če pride do kakšne napake, jo je vsekakor lažje odpraviti takoj.«

Nadzornik gradbišča pri opravljanju nadzora.

»Preden se delo nadaljuje, nadzornik gradbišča še enkrat preveri, če je vse tako, kot mora biti. Na primer, ali so stene sidrane, in ali je elektro napeljava narejena tako, kot sva si zamislila po zadnji različici, da ne bi prišlo potem, ko so tlaki že položeni, do kakšne potrebe po ''štemarici''. Vsak dodaten pregled pride prav,« zaključi Denis.

Izvedba na ključ

Preden sta se Maša in Denis odločila za montažno gradnjo, sta si ogledala tri montažne hiše, od katerih sta se dva lastnika odločila za naročilo del le do tretje gradbene faze. »To pomeni dokončanje objekta od zunaj, za vse ostale inštalacije pa moraš potem poskrbeti sam. V objektu torej še ni ploščic, ni parketa, ni stopnic, ni toplotne črpalke,« pojasni Denis.

»Vsi so rekli, da če bi se lahko odločili še enkrat, bi vzeli gradnjo na ključ,« nadaljuje Maša. »Cenovno so bili na koncu na istem, trajalo je dlje, pobralo pa jim je tudi veliko živcev. Kadar delaš sam, si tudi hitreje rečeš, 'ah, bo že, saj je dobro', medtem ko lahko pri gradnji na ključ pričakuješ kakovost.«

Maša in Denis menita, da bi sama zelo težko organizirala ekipe izvajalcev, ki so pod Lumarjevo taktirko skoraj brezhibno uigrani. »Ne smemo pozabiti, da gradiva v času epidemije, ko ljudje zbolevajo, in če je naslednja faza odvisna od nekoga, ki pokliče, da ga ne bo, zamenjave pa ne najdeš, se lahko vse skupaj zavleče. Pri Lumarju ni bilo nobenih zamud na ta račun,« pove Maša.

Ni nama žal, da sva se odločila za gradnjo na ključ. Tudi trg je trenutno takšen, povpraševanje zelo veliko, izvajalcev pa ni. - Maša

Odločitev za pametno hišo

Ko v pogovoru pridemo do ideje pametne hiše, se Maša nasmeji. »Električar nama je rekel, da od vseh možnih funkcij le ene nisva vzela, in sicer ogrevanega dovoza, da nama pozimi ne bi bilo treba kidati, ker bi se sneg na tleh topil.« Denis, ki se bivanja v pametni hiši zelo veseli, Mašo hitro popravi: »To ni bila edina funkcija, ki je nisva vzela. Tudi ogrevanih žlebov nimava (smeh).«

Toda Denis se hitro zresni. »Ideja pametne hiše je, da hiša dela namesto tebe, da se odziva na tvoje navade. Ko se na primer poleti popoldan po kosilu zlekneš pred televizijo na kavč, hiša to zazna in spusti žaluzije, da ti sonce ne sveti v oči. Saj ni težko vstati in pritisniti gumba, ampak to so malenkosti, ki ti olajšajo življenje. Glavna razloga za pametno hišo pa sta varčnost in varnost. Ko v hiši ni nikogar, gre hiša 'v spanje' in tako ne porablja energije po nepotrebnem, delujejo samo toplotna črpalka, hladilnik in zmrzovalnik. Če gremo za dva tedna na počitnice, lahko ogrevanje izklopimo in ga prižgemo šele na poti domov ter se tako vrnemo v topel dom.«

Maši sta všeč praktičnost in varnost. »Hiša te opozori, če je prišlo do poplave ali požara, če pride do vloma in se razbije steklo, se sproži alarm. Obenem pa gre tudi za vsakdanje reči, ko greš od doma in nisi prepričan, ali si zaprl vrata balkona in ugasnil pečico ali likalnik, lahko vidiš, ali so vsa vrata zaprta, prek pametnih vtičnic pa lahko pečico in likalnik dejansko izklopiš.«

»Imava tudi vremensko postajo, ki jo lahko sprogramirava tako, da pri hitrosti vetra 60 ali 80 kilometrov na uro dvigne žaluzije, da jih veter ne skrivi, ali pa jih samodejno pospravi, če je velika možnost toče, in podobno,« pove Denis. »Hiša je tudi vezana na okolico, senzorji za vlago recimo sporočajo namakalnem sistemu, če je travnik dovolj zalit.«

Žaluzije, ki se ob glasbeni spremljavi dvignejo z jutranjo budilko, in nastavljivi slog osvetlitve za različne priložnosti so še dodatne funkcije njune pametne hiše, toda kako sta se pravzaprav odločila zanjo?

»Pametna hiša je bila Denisova ideja,« pove Maša. »Jaz sem sicer malo bolj konservativna, toda če je kaj res dobro, se seveda ne branim. Ogledala sva si ponudbe, spraševala naokrog in ugotovila, da so pri Lumarju najbližje najinim idejam. Z njihovim električarjem smo projektirali celotno pametno napeljavo.«

»Z električarjem sva morala vse doreči že pred začetkom gradnje, da se lahko vse napeljave že vgradi v objekt. Električarji za najino hišo pravijo, da ima 'veliko možganov', torej ogromno konektorjev in modulov,« v smehu doda Denis. »Za pametno hišo bi se sicer odločila tudi kasneje, tudi to je na voljo pri Lumarju. V tem primeru bi se potrebni senzorji in druge naprave dodajali k vtičnicam, povezani pa bi bili po brezžičnem omrežju Wi-Fi. Veliko senzorjev bi bilo na baterije in bi jih bilo treba menjati. Sva pa midva že od začetka vedela, da želiva pametno hišo in sva se odločila za vgradnjo. Sicer nekoliko dražje, je pa zdaj vse pripravljeno, le še sprogramirati jo je treba po najinih željah.«

Koliko časa vzame faza grobe izvedbe inštalacij?

Od trenutka, ko je bila postavljena streha, do priključitve toplotne črpalke je trajalo slabe tri mesece. Toplotna črpalka se priklopi že v tej fazi gradnje zaradi sušenja tlakov, saj je od količine vlage odvisno, ali se lahko delo v hiši nadaljuje. Sušenje pa lahko traja tudi dva tedna. Potem je treba položiti parket in keramiko, dokončati stopnišče, in izkoristiti priložnost za še zadnje bolj grobe posege pred finalizacijo, kar bomo spremljali v naslednjem zapisu.

»V tem času je bilo pomembno, da sva uredila elektro priklop,« se še spomnita Maša in Denis. To je bila v tej fazi pravzaprav edina njuna naloga, je pa dobro, da sta za to poskrbela v pravem času. »Najprej dobiš samo soglasje, potem moraš zaprositi za priklop in skleniti pogodbo s ponudnikom elektrike, to pa vse traja nekaj časa. Če bi čakala, dokler ne bi bila toplotna črpalka priključena, bi se vse skupaj še zavleklo, tako pa sva v pogovoru z Lumarjevim vodjem gradbišča uskladila časovnico in še pravi čas speljala postopke.«

Hiša Maše in Denisa Šketako po zaključku četrte faze.

In kakšna pričakovanja imata pred finalizacijo?

»Da se bova do poletja vselila,« odvrneta v smehu.